Raziskava, ki jo je mesečno izvaja Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici, je pokazala, da bi se 62 odstotkov anketirancev zagotovo udeležilo referendumov. 12,3 odstotka vprašanih je odgovorilo, da bi se referendumov verjetno udeležili, 21,4 odstotka pa, da se sploh ne bi udeležili.
Asistentka fakultete Tamara Besednjak Valič je poudarila, da pripravljenost za udeležbo s starostjo narašča, pada pa s stopnjo izobrazbe. V večji meri bi se referendumov udeležili nasprotniki te vlade kot pa podporniki.
Padli bi vsi trije referendumi
Proti pokojninski reformi bi glasovalo 49,8 odstotka vprašanih, 24 odstotkov pa za. Najbolj ji nasprotujejo anketiranci v starostni skupini od 35 do 54 let ter nasprotniki vlade.
Pri vprašanju, kako bodo glasovali o zakonu o preprečevanju dela na črno, je 53,7 odstotka anketiranih odgovorilo, da bodo glasovali proti, 23 odstotkov pa jih je naklonjeno temu zakonu. Najbolj mu nasprotujejo nasprotniki vlade.
34 odstotkov vprašanih je glede zakona, ki omejuje dostop do arhivov, dejalo, da bi glasovali proti, 29 odstotkov pa za. Nasprotniki so predvsem moški v srednji starostni skupini, je pravi Besednjak Valičeva.
SDS prva, sledi SD in DeSUS
Če bi bile volitve to nedeljo, bi zmagala SDS, ki bi dobil 16 odstotkov podpore. Polovico manj glasov bi dobil SD, sledita DeSUS in SNS s 6,5 odstotka. Za LDS bi glasovalo 2,6 odstotka, na dnu lestvice bi se znašla SLS z 1,3 odstotka, NSi z 1,1 odstotka in Zares z enim odstotkom.
Po besedah Besednjak Valičeve rezultati raziskave kažejo, da vlade ne podpira 74,6 odstotka vprašanih. Pri možnostih za izhod iz sedanje politične situacije se je 47,5 odstotka vprašanih opredelilo za predčasne volitve, 22,7 odstotka je za to, da sedanja vlada nadaljuje delo, 15,7 odstotka vprašanih pa je za ohranitev koalicije z zamenjavo predsednika vlade.
Telefonsko anketo so opravili med 3. in 6. majem na vzorcu 910 oseb.
