Sobotno pietetno spravno dejanje premierja Boruta Pahorja in ljubljanskega nadškofa Antona Stresa v Hudi jami in Starem Piskru, kjer so grobišča medvojnih in povojnih pobojev, je vznemirilo prvaka SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega. "Gre sicer za lepo gesto, ki pa nosi v sebi celo vrsto ključnih, pomembnih in grozljivih napak," je danes zapisal v pisni poslanski pobudi vladi.
Nismo (še) del Hrvaške
Jelinčič ugotavlja, da so v Barbarinem rovu v Hudi jami "pretežno Hrvati, ki so jih pobijale pretežno hrvaške enote, zatorej obisk slovenskega premierja in slovenskega nadškofa ni ustrezen, saj Slovenija (še) ni del Republike Hrvaške".
Skupni obisk v Starem Piskru v Celju pa je po njegovem sicer hvalevreden, vendar pa "neustrezen, saj so naše domoljube tam pobijali Nemci, oziroma Avstrijci, torej tujci, ne pa slovenski kolaboracionisti. Smiselno bi bilo, da bi oba predstavnika civilne in cerkvene oblasti obiskala kakšno grobišče povojnih slovenskih žrtev in pa morišče na Urhu, kjer so slovenske domoljube zverinsko mučili in ubijali slovenski kolaboranti".
Le tako bi lahko to upoštevali kot nekakšno skupno pietetno dejanje, kar pa ob sobotnem obisku po Jelinčičevem ne more biti: "Ravno tako bi se ob tem lahko premier gospod Pahor zavzel za ponovno vzpostavitev muzejskih prostorov v mučilnici znotraj cerkve in župnišča na Urhu, ter tudi ukazal raziskavo ostalih raztresenih grobišč po hribu Svetega Urha."
Ignorantov imamo preveč
Zato Pahoju in vladi predlaga, da se ob "takšnih dogodkih predhodno posvetuje s kakšnim poznavalcem zgodovine, splošno izobraženim Slovencem, skratka z nekom, ki razmišlja poglobljeno, neodvisno od takšnih ali drugačnih političnih želja in zgolj na podlagi dejstev. Ignorantov imamo preveč prav povsod, zato naj bi se vsaj pri pietetnih vprašanjih njihovega vpletanja znebili".
Za en spomenik
Priporočljivo se mu zdi, da vlada čim prej zagotovi izgradnjo skupnega pomnika padlim Slovencem vsega zgodovinskega obdobja, ki bi bil nekakšen spomenik neznanemu junaku, kamor bi lahko tudi tuji državniki in delegacije polagali vence in se poklonili spominu padlim. "Edina primerna lokacija za tak spomenik – osarij bi bila na Ljubljanskem gradu, saj bi se s tem tudi izognili primitivnim umeščanjem tega spomenika v ljubljansko mestno jedro, kopiranju Plečnikovih idej in razvrednotenju samega spomenika, obkroženega z gostinskimi lokali pod drevjem. Ne smemo dovoliti, da bi se glede spomenika neznanemu junaku – osarija zgodilo enako, kot se je zgodilo z nekdanjim spomenikom neznanemu junaku, Valvasorjevemu Marijinemu znamenju v spomin na zmago nad upornimi Madžari, ki so ga odstranili s prvotnega mesta, napisno tablo pa vzidali znotraj ene od ljubljanskih cerkva," zaključuje prvak SNS.
