Recesijo po letu in pol čuti že ves svet. Z izjemo tistih, ki živijo na račun slovenskega davkoplačevalskega denarja. Pred slovenskim javnim sektorjem se je premier Borut Pahor sam stisnil v kot – ne bo jih odpuščal in ne bo jim nižal plač. Torej usode ne bodo delili z državljani v gospodarstvu, ki enakovredno plačujejo davke, a jim zaradi recesije lastniki od plače odbijajo odstotke in krčijo delovna mesta. In čeprav to počnejo javnemu sektorju že po vsej Evropi.
"Zaenkrat". To je magična besedica, s katero je Pahor na vladni govornici sklenil nagovor o tem, da bo slovenski javni sektor (še) ostal nedotakljiv. A pod vladno zgradbo (spet) ni bilo nikogar, ki bi pazil, da minister Lapsus Franc Križanič ne bi spustil, kar se (vsaj) zdi, da (še) ne bi smel povedati. "Tisto, česar se bojijo sindikati javnega sektorja, pride na vrsto v letu 2011."
Pahor zlahka mimogrede spusti kakšno čez slovenskega birokrata; pove jim denimo, da so najboljši tako ali tako odšli na inštitute, od koder državi drago prodajajo kakovostne storitve, ki jih birokrati ne zmorejo. A očitno je sklenil, da se mu v tem trenutku (še) ne sme dvakrat zgoditi ljudstvo – na ulici in potencialno na referendumu o arbitražnem sporazumu.
Včeraj je na vladni govornici, kjer sicer stoji vladni semafor, Pahor verbalno gradil še oltar za rešitev iz krize. Maksima "Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri" velja tudi za vladarje. Če bo Pahor še naprej popuščal javnemu sektorju, bo kmalu Grk.
