Papež Frančišek je posvetitev 21 novih kardinalov oziroma škrlatnih princev Cerkve napovedal med nedeljsko mašo v Vatikanu. Z imenovanjem bo precej povečal kardinalski zbor, ki bo na prihodnjem konklavu volil novega svetega očeta. Tega sicer volijo vsi kardinali, ki še niso dopolnili 80 let. Trenutno je takih 122, od novoimenovanih jih bo imelo to pravico še dodatnih 20, poroča STA.
Sin slovenskih emigrantov dober papežev znanec
Leta 1970 je vstopil k lazaristom, osem let zatem je bil posvečen v duhovnika. Leta 2010 je bil Bokalič Iglič imenovan za pomožnega škofa v Buenos Airesu, ko je tam služboval Jorge Maria Bergogolio, kasnejši papež Frančišek.
Ko je Bergoglio leta 2013 postal papež, je Bokalič Igliča imenoval za voditelja škofije Santiago del Estero v severozahodnem delu osrednje Argentine. Letos je omenjeno škofijo papež povzdignil v nadškofijo in Bokaliču Igliču podelil tudi naslov primasa Argentine, torej najvišji položaj v argentinski Katoliški cerkvi.
Doslej le trije kardinali slovenskega rodu
Prvi slovenski kardinal je bil Jakob Misia konec 19. stoletja, takrat goriški nadškof. A je bil na tem položaju manj kot tri leta do svoje smrti leta 1902.
Alojzij Ambrožič je bil rojen leta 1930 v naselju Gabrje, nato pa se je s starši izselil v Kanado in kasneje postal nadškof Toronta. Kardinal je postal leta 1998, umrl je leta 2011.
Franc Rode je edini še živeči slovenski kardinal. Nekdanji ljubljanski nadškof je pod papežem Benediktom XVI. nastopil službo prefekta kongregacije za nauk vere in bil leta 2006 posvečen v kardinala. Sodeloval je tudi na konklavu, na katerem je bil izvoljen zdajšnji papež. Pred kratkim je dopolnil 90 let.
Težišče moči odteka iz Evrope
87-letni Frančišek je v svojem enajstletnem mandatu imenoval veliko večino trenutnih volilnih upravičencev. Kot v preteklih letih se je tudi zdaj odločil večinoma za škofe in nadškofe iz neevropskih držav, med drugim iz Indonezije, Japonske, Irana in Alžirije.
