V velenjskem zdravstvenem domu (ZD) se bodo letos upokojili kar štirje otroški zdravniki, prihodnje leto še eden. “Lahko se zgodi, čeprav vseeno upam, da se ne bo, da bomo ostali brez vseh pediatrov, kar pomeni, da bo pet tisoč otrok brez svojega zdravnika,” pravi direktor ZD Jože Zupančič.
Podobno se lahko čez pet ali šest let zgodi v celjskem ZD, medtem ko se v murskosoboški bolnišnici trudijo najti predstojnika otroškega oddelka.
Opozarjajo vrsto let
Zupančič pravi, da na zdravniško zbornico potrebe sporočajo že najmanj šest let. “Mi smo v letih 2004 in 2005 izkazovali potrebe po dveh specializantih, od leta 2006 pa po štirih, skupno torej šestih, pa so nam šele lani odobrili eno specializantko,” pojasnjuje in zbornici očita, da naloge, ki ji je bila zaupana, ni vzela resno. “Čeprav bi nam odobrili štiri specializante, to še ne pomeni, da bi jih dejansko dobili,” pravi in dodaja, da je pravzaprav sreča, ker so že upokojeni zdravniki pripravljeni delati, sicer bi bil primanjkljaj še toliko očitnejši.
Pomurje. V murskosoboški bolnišnici, kjer imajo na otroškem oddelku redno zaposlene štiri specialiste, nihče od njih ni pripravljen prevzeti predstojništva. “Upamo, da bomo predstojnika imenovali v kratkem, saj dogovori potekajo,” pojasnjuje direktor bolnišnice Bojan Korošec in dodaja, da se za pediatrijo zanimajo tudi mladi zdravniki, pomagajo pa si tudi s pogodbeno zaposlenimi.
Kriv je sistem
Kot pravi direktor ZD Celje Stanislav Kajba, razmere v Celju niso tako kritične. “V otroškem dispanzerju so štirje, en pediater pa dela v razvojni ambulanti, in ravno za to ambulanto iščemo še enega specialista pediatrije,” pravi in dodaja, da nekaj rezerve še imajo, se pa lahko v podobnem položaju kot Velenjčani znajdejo čez pet ali šest let, saj se bodo takrat začeli upokojevati tudi njihovi pediatri. “Mi sicer ves čas potrebe sporočamo zbornici, a po zborničnem načinu specializacije se mladi zdravniki specializirajo za regijo, to tudi podpišejo in se zavežejo, da bodo ostali v določeni regiji, ne pa da se bodo zaposlili v točno določeni ustanovi. Tako se ne da načrtovati, koga boš čez pet let lahko zaposlil,” opozarja Kajba, ki meni, da je to problem sistema podeljevanja specializacij.
Neuradno pa smo izvedeli, da je med zdravniki, ki se za specializacijo pediatrije šele odločajo, v zadnjem času zaznati pomisleke in neugodje – predvsem zaradi primera Nekrep, ki je vrgel slabo luč na celotno stroko.
Pet bi se jih lahko upokojilo
Mariborski univerzitetni klinični center (UKC), ki je lani izdal razpis za štiri nove pediatre, bo kmalu bogatejši za dva. “Sklenitev pogodbe o zaposlitvi je že v teku, dveh pediatrov iz murskosoboške regije pa še ne moremo zaposliti, ker bi kadrovsko preveč osiromašili pediatrično dejavnost v Prekmurju. Predvidevamo da bomo lahko pediatre iz Murske Sobote zaposlili v drugi polovici letošnjega leta,” sporočajo iz UKC Maribor, kjer iščejo tudi dva pediatra na otroški kirurgiji, a so prejeli zgolj eno prijavo. Prav kadrovska podhranjenost in premajhni prostori klinike za pediatrijo sta glavna očitka Cirila Kržišnika, ki bo, kot smo izvedeli, v sredo predstavil svojo strokovno oceno in predloge za izboljšanje razmer na mariborski pediatriji. Letos bo pogoje za upokojitev izpolnilo pet pediatrov, v UKC Maribor pa računajo, da se nekateri za takojšnjo upokojitev še ne bodo odločili.
Za nadzidek ni denarja
Sicer pa se lahko prva gradbena dela za gradnjo nadzidka pediatrične klinike v Mariboru začnejo konec leta ali v začetku prihodnjega, a jim primanjkuje še tretjina sredstev oziroma trije milijoni evrov, ki jih mariborski župan Franc Kangler kljub obljubi ni zagotovil. “Zato smo projekt zasnovali fazno, tako da bi v prvem delu opravili energetsko sanacijo, nato nadgradnjo objekta za eno etažo in mansardo, v katerem bo prostor tudi za operacijsko dvorano in otroško kirurgijo, ter v zadnji fazi nakup opreme, ki se bo prav tako kupovala postopoma,” pojasnjujejo v UKC Maribor.
