Pes vodnik je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Vsakdo, ki ima potrebo po njem in bi ga želel imeti, naj gre k osebnemu zdravniku, ta mu napiše napotnico, nato pa gre pred komisijo, pojasnjuje predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber.
Med pogoji, ki jih mora slepi oziroma slabovidni izpolnjevati, so na primer psihofizični pogoji (je stabilna osebnost), prostorski pogoji, s prihodom novega člana pa se morajo strinjati tudi drugi v družini. "Pes je sorazmerno drag pripomoček, stane okoli 13 tisoč evrov, drago pa je tudi šolanje, ki traja kar precej časa; leto pa tudi več," pravi Wraber.
Najboljše labradorke
Po angleških izkušnjah po navadi izbirajo pse križance med labradorcem in zlatim prinašalcem. "Ti psi so najbolj sposobni zdržati hudo koncentracijo. Pri nas imamo največ labradorcev. Po navadi so to psičke, ki so bolj prilagodljive," pojasnjuje Wraber. Dodaja, da pes vodnik ne bi smel nikogar ugrizniti, prav tako se ne bi smel odzivati na druge dražljaje. "Ker takrat ko dela, je pomočnik in orodje slepega."
ZZZS: Ne moremo poskrbeti za boljšo dostopnost do pripomočkov
Vodja oddelka za medicinskotehnične pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Drago Perkič je za STA pojasnil, da imajo slepi in slabovidni iz obveznega zdravstvenega zavarovanja s sklenjenim dodatnim zdravstvenim zavarovanjem pravico do brajeve vrstice, brajevega pisalnega stroja, predvajalnika zvočnih zapisov, ultrazvočne palice za slepe, psa vodnika slepih ter bele palice. Pri izpolnjevanju določenih meril pa so lahko upravičeni tudi do nekaterih drugih pripomočkov, kot so temna očala. Brajev pisalni stroj in brajeva vrstica se sicer med seboj izključujeta, zato slepi in slabovidni obeh pripomočkov v okviru zdravstvenega zavarovanja ne morejo dobiti.
Po besedah Perkiča so ti pripomočki za socialno rehabilitacijo slepih in slabovidnih zelo pomembni, vendar pa pri njih ne gre toliko za medicinsko rehabilitacijo. Dejal je, da so bili ti pripomočki zgodovinsko uvrščeni med pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, čeprav po vsebini in namenu tja morda ne bi spadali.
"Mi danes iščemo rešitve, kako najti dodatna sredstva, da bomo lahko zagotavljali zdravstveno in medicinsko rehabilitacijo v zdajšnjem obsegu," je pojasnil Perkič in dodal, da zato ni realno pričakovati, da bi na zavodu lahko izboljšali dostopnost do omenjenih pripomočkov. "Vir bi moral biti nekje drugje, ne pa zdravstveno zavarovanje," je dejal in dodal, da bi morala država poskrbeti za boljšo dostopnost do sodobnih medicinskotehničnih pripomočkov.
Zveza: Država se obnaša mačehovsko
"Pri nas smo se leta in leta borili, da bi prišli do celovite rehabilitacije slepih in slabovidnih, kar je osnovni pogoj za to, da tisti s težavami z vidom normalno preživijo v tej družbi. Ta rehabilitacija je odobrena in v zakonu zapisana že pet let; lani je minister sicer podpisal, da se rehabilitacija začne, se pa zdaj močno zapleta zaradi finančnih težav," pravi Wraber, ki se zaveda, da državo pesti huda finančna kriza.
"Dragoceno je, da je pes, ki je relativno velik strošek, krit iz zavarovanja, je pa še vrsta drugih pripomočkov, ki so nujni za preživetje, pa jih naši slepi in slabovidni ne uživajo. Celo države, ki imajo nižji socialni standard, kot ga imamo v Sloveniji, so po svetu dostikrat radodarnejše do slepih in slabovidnih kot pri nas," opozarja. Po njegovem mnenju je vse, kar je vloženo v pripomočke in rehabilitacijo, investicija. Kot primer navaja Švedsko, kjer je za rehabilitacijo zelo dobro poskrbljeno. "Švedi pravijo, da se denar, vložen v pripomočke, vrne v pol leta ali celo prej." Nekdo, ki je rehabilitiran in zato veliko samostojnejši, je tudi sam bolj zadovoljen, ne povzroča frustracij v svoji družini, službi. Lahko dela dlje, ne potrebuje pomoči, pozneje potrebuje socialne transferje in podobno, prednosti rehabilitacije našteva Webrer.
Žalostno je, da v osnovi že stroka psa, ki je živo bitje, tretira kot pripomoček. In žalostno je, da večina slepih tudi psa dojema kot pripomoček, enako kot belo palico.