Da bi evro propadel ali da bi katera od pomembnejših držav območja evra razglasila delno nesposobnost odplačevanja obveznosti, je malo verjetno. Nekoliko večja je verjetnost, da bo katera od članic izstopila iz območja skupne valute, ocenjujejo v NLB Skladih. Ti svojo napoved utemeljujejo na ocenah, da je politični motiv za rešitev krize v evrskem območju močnejši kot kadar koli.
Prav tako pričakujejo nadaljnje ukrepanje centralnih bank za spodbujanje rasti z bolj ekspanzivno denarno politiko. Manevrski prostor za tako delovanje centralnih bank se bo povečeval v luči ocene, da bodo v prihodnjem letu inflacijski pritiski popuščali. Keber tudi meni, da je strah pred deflacijo večji kot strah pred inflacijo, zato na nekoliko daljši rok ne izključujejo višje inflacije.
Če je na tujih trgih kljub drugačni percepciji javnosti v zadnjih časih mogoče govoriti o sorazmerno ugodnih trendih oziroma vsaj ne o prevelikem poslabšanju razmer, pa so razmere drugačne na slovenskem borznem trgu, kjer vrednost delnic še naprej upada, in to kljub ugodnemu vrednotenju slovenskih delnic.
Brez varčevanja ne bo šlo
Po besedah finančne analitičarke Bijanke Pavšič so razmere v veliki meri posledica nizke likvidnosti. Ta pa je rezultat nezaupanja vlagateljev v trenutne gospodarske in javnofinančne razmere, slabih izkušenj zaradi padca vrednosti naložb, dlje časa trajajočega negativnega trenda, majhnega nabora borznih družb, visokega lastniškega deleža države v borznih podjetjih in pomanjkanja privatizacijskih aktivnosti.
Izboljšanje razmer bo v veliki meri prineslo šele izboljšanje splošne gospodarske slike. Za to je potrebno tako izboljšanje zunanjega okolja kot sprejem nujnih varčevalnih in reformnih ukrepov ter finančna sanacija bančnega in realnega sektorja, pravi Pavšičeva.
