"S kartico lahko plačate, a šele, če je vaš nakup vreden vsaj pet evrov." S približno takšnim odgovorom se je srečal naš bralec, ki je želel v pekarni s plačilno kartico plačati rogljiček za 1,50 evra. Preverili smo, ali lahko trgovec sploh določi minimalni znesek za kartično plačilo in kdo takšne prakse nadzoruje.
Bralec se je na nas obrnil po tem, ko je želel v pekarni kupiti rogljiček, vreden 1,50 evra. Ker pri sebi ni imel gotovine, je želel plačati s plačilno kartico. A pri blagajni ga je pričakalo neprijetno presenečenje. Prodajalka mu je pojasnila, da kartičnega plačila za tako nizek znesek ne bodo sprejeli. Za plačilo s kartico mora biti namreč vrednost nakupa najmanj pet evrov, mu je pojasnila prodajalka v pekarni.
Takšna praksa pri posameznih trgovcih ni neobičajna, vendar se ob tem postavlja vprašanje, ali lahko trgovec sam določi najnižji znesek, pri katerem bo sprejel kartično plačilo.
Ob deljenju zgodbe se je v redakciji svojega nedavnega primera spomnil tudi član uredništva, ki je želel s kartico plačati fotokopijo, ki jo je potreboval za upravno enoto. Ker je bil znesek zgolj 40 centov in ga je želel plačati s kartico, mu je zaposlena dejala, da s kartico tako majhnega zneska ne more sprejeti in da lahko odide ne da bi plačal ter da bo dolg poravnal ob prihodnjem obisku.
Trgovec kartice sploh ni dolžan sprejemati
Za pojasnilo smo se obrnili na Banko Slovenije. Kot so nam pojasnili, v Sloveniji ni splošne zakonske obveznosti sprejemanja kartičnih plačil, je pa po ustavi trgovec dolžan sprejeti gotovino – tako mora biti tudi na dogodkih, kjer mora biti omogočeno vsaj eno okence za gotovinsko plačilo, ki je od nedavnega zapisano tudi v Ustavo.
Odločitev o tem, katere načine plačila bo sprejemal, je tako v pristojnosti posameznega trgovca in predstavlja njegovo poslovno odločitev.
Če se trgovec odloči za sprejemanje kartičnih plačil, pa mora upoštevati obveznosti, ki izhajajo iz pogodbenega razmerja s ponudnikom plačilnih storitev ter pravila posamezne kartične sheme, v katero je vključen. To pomeni, da sama zakonodaja trgovcu ne nalaga, da bi moral sprejeti vsako kartično plačilo, ne glede na vrednost nakupa, so pojasnili na Banki Slovenije.
Dopustno, a obenem je pomembno ...
Banka Slovenije ob tem pojasnjuje, da predpisi, ki urejajo opravljanje plačilnih storitev, ne določajo minimalnega zneska kartičnih transakcij. Drugače povedano: zakon ne določa, da mora trgovec sprejeti kartično plačilo tudi za izdelek v vrednosti enega evra, prav tako pa mu zakon ne določa, da mora biti meja denimo pet ali deset evrov.
Minimalni znesek je zato lahko stvar poslovne odločitve trgovca. Pri tem pa je pomembno, da so potrošniki o takšnih pogojih ustrezno obveščeni. "Za obveščanje strank o poslovnih pogojih trgovca pred začetkom nakupa zato veljajo splošna pravila potrošniškega prava in načel transparentnosti poslovnih pogojev," pojasnjujejo pri Banki Slovenije.
Če torej trgovec kartična plačila sprejema, vendar le nad določenim zneskom, mora biti potrošnik s takšnim pogojem seznanjen, preden opravi nakup, obvestilo bi v praksi moralo biti izobešeno na vidnem mestu.
Zakaj bi trgovec sploh postavil minimalni znesek?
Eden od razlogov so lahko stroški, ki jih ima trgovec s kartičnimi transakcijami. Kot pojasnjujejo pri Banki Slovenije, so ti stroški odvisni od pogodbenega razmerja med trgovcem in ponudnikom plačilnih storitev. Lahko se obračunavajo kot odstotek vrednosti transakcije, kot fiksna provizija za posamezno transakcijo ali kot kombinacija obeh načinov.
Pri nakupu za 1,50 evra je zato lahko fiksni del stroška za trgovca relativno pomemben. Če ima na primer trgovec pri vsaki kartični transakciji določen fiksni strošek, je razlika med plačilom za 1,50 evra in plačilom za 50 evrov precejšnja z vidika deleža stroška v celotni vrednosti nakupa.
Kdo nadzira trgovce?
Pri tem se postavlja tudi vprašanje nadzora. Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad področji, ki jih urejajo predpisi s področja plačilnih storitev, medtem ko je za nadzor nad izvajanjem in spoštovanjem določb zakona, ki ureja varstvo potrošnikov, primarno pristojen Tržni inšpektorat Republike Slovenije.
Ključno je torej predvsem, ali je potrošnik z morebitnim pogojem minimalnega zneska ustrezno in pravočasno seznanjen ter ali trgovec pri poslovanju spoštuje druga pravila varstva potrošnikov.
Zgovoren je sicer tudi podatek Banke Slovenije, da v zadnjih dveh letih – v letu 2025 in prvih sedmih mesecih leta 2026, do vključno 28. julija – ni prejela nobene pritožbe glede minimalnih zneskov pri kartičnem plačevanju.
dezurni@styria-media.si
