Finski izobraževalni sistem neformalno velja za najjboljši sistem na svetu in sistem po katerem se je treba zgledovati. Evropsko informacijsko omrežje za izmenjavo podatkov o izobraževanju Eurydice je primerjalo sistema vzgoje izobraževanja v Sloveniji in na Finskem.
Primerjava Slovenija - Finska
- Finska namenja več sredstev za izobraževanje kot Slovenija, tako v deležu BDP kot v razrezu javnih sredstev. Višji je tudi strošek na učenca.
- Obvezno izobraževanje traja enako dolgo, a se na Finskem začne leto pozneje.
- Eurydice ugotavlja, da mladi v Sloveniji dosegajo višje ravni izobrazbe kot na Finskem. Večji delež jih doseže terciarno raven izobrazbe, manj jih ostane brez srednješolske izobrazbe.
Ni res, da finski otroci nimajo domačih nalog. Starši četrtošolcev na Finskem v raziskavi TIMSS poročajo, da 59,4 % njihovih otrok dela domačo nalogo vsak dan v tednu. To je manj kot pri slovenskih otrocih, kjer o vsakodnevni nalogi poroča 70 % staršev.
V Sloveniji bistveno več učiteljev na učenca
- Učenci v obveznem izobraževanju imajo primerljivo število šolskih dni na leto, primerljivo število obveznih ur (oba sistem sta v mednarodnem merilu med tistimi z manj obveznimi urami). Velika razlika je pri neobveznih urah – v Sloveniji jih je v povprečju učencem ponujenih veliko več.
- V povprečju so oddelki v Sloveniji in na Finskem enako veliki, vendar je v Sloveniji v zadnjem triletju osnovne šole zaposlenih bistveno več učiteljev na učenca.
Nacionalno preverjanje znanja le na vzorcu učencev
- Na Finskem nimajo obveznih nacionalnih preverjanj znanj, ki zajamejo celotno populacijo, kakovost sistema spremljajo prek vzorčne raziskave. Šole ali lokalne skupnosti se lahko raziskavi pridružijo na lastne stroške, trend prostovoljnih priključitev narašča, ker tako šole dobijo eksterno povratno informacijo.
- Oba sistema imata na koncu srednje šole maturo.
Trend upadanja dosežkov
- Na Finskem je manj petnajstletnikov, ki po podatkih raziskave PISA ne dosegajo osnovnih ravni pismenosti pri naravoslovju, matematiki in branju. Vendar je pri Fincih v zadnjih treh letih zaznati trend upadanja dosežkov na vseh merjenih področjih.
- Pri mednarodni raziskavi TIMSS s področja naravoslovja in matematike so finski četrtošolci bolje uvrščeni od slovenskih. Finski osmošolci pri raziskavi niso sodelovali.
- Finski otroci so raje v šoli kot slovenski, a oboji so pod mednarodnim povprečjem. S trditvijo »zelo rad sem v šoli« se strinja 43,8 % finskih in 34,8 % slovenskih četrtošolcev. Oba deleža sta pod mednarodnim povprečjem. Glede na podatke TIMSS so v šoli najraje otroci v Indoneziji, Iranu, Turčiji, Bahrainu, Združenih arabskih emiratih, Bolgariji in Gruziji.
Plače učiteljev primerljive
- Učitelji na Finskem imajo primerljivo neposredno učno obveznost z učitelji v Sloveniji. Opredeljeno imajo tudi obvezno prisotnost na šoli izven pouka.
- Finski učitelji imajo višje dejansko izplačane plače kot slovenski učitelji. V primerjavi razmerja plač učiteljev z drugimi terciarno izobraženimi delavci, se izkaže, da se plače slovenskih učiteljev približujejo plačam finskih kolegov.
