Ob obujeni razpravi glede zaprtja trgovin ob nedeljah, so ponovno aktualno vprašanja, ali so prodajalke in prodajalci za svoje delo plačani pošteno, so nedeljski dodatki zadostni in ali so zaradi nedeljskega dela zgarani in oddaljeni od svojih družin.
"Vsi delodajalci v trgovini se držijo kolektivne pogodbe, torej izpolnjujejo minimalne standarde," pravi generalni sekretar sindikata delavcev trgovine Ladi Rožič, ki ocenjuje, da so plače prodajalcev in prodajalk "mizerne".
Plačilo kot poslovna skrivnost
Glede plačila podajalcev in nedeljskih urnikov smo novinarska vprašanja naslovili na Spar, Mercator, Hofer, Tuš, Lidl in E. Leclerc. O plačilu zaposlenih so odgovorili le iz v Lidla, Hoferja in Tuša.
V Lidlu je povprečna plača zaposlenega v prodaji za 25 ur na teden septembra znašala 897 evrov, kar neto znaša 631 evrov. V to niso vključena povračila stroškov za malico in prevoz. Podjetje pa za vsakega zaposlenega vplačuje v 2. pokojninski steber.
Razlik med delovnimi mesti v prodaji ni, vsi delajo vse, torej pečejo kruh, zlagajo police, obračunavajo nakupe na blagajni.
Lidl: Največ pet delovnih dni na teden
"Pri delovnih nedeljah upoštevamo veljavno zakonodajo, saj kolektivna pogodba, ki nas zavezuje, opredeljuje, da zaposleni ne sme delati več kot dve nedelji v mesecu oziroma več kot 26 nedelj na leto," so sporočili z Lidla, kjer imajo tudi interno pravilo, ki dopušča največ pet delovnih dni na teden, kar v praksi pomeni, da zaposleni, ki dela v nedeljo, v tistem tednu dela le še štiri preostale dni. "Nedeljsko delo torej ni dodaten dan k siceršnjemu delovnemu tednu in ga obračunamo s 100 odstotnim dodatkom za nedeljsko delo."
"Edini za praznike izplačamo dodatek 20 odstotkov"
Na pet velikih praznikov (1. januar, velikonočna nedelja, 1. maj, 1. november, 25. december) so Lidlove trgovine zaprte, pohvalijo pa se tudi, da kot edini trgovec v Sloveniji za delo na ostale praznike izplačujemo 120 odstotni dodatek na praznično delo.
Hofer: Več kot predvideva kolektivna pogodba
V Hoferju skrajšani delovni čas znaša 27 ur na teden. "Naši sodelavci v prodaji tako za svoje delo 27 ur na teden prejmejo plačilo, ki opazno presega plačilo, predvideno po kolektivni pogodbi oz. zakonsko določeno minimalno plačo predvideno za polni delovni čas," poudarjajo v Hoferju. Za polni delovni čas bi zaposleni v v povprečju dobili bruto mesečno plačilo med 1.200 in 1.400 evri, na deficitarnih področjih pa do 1.600 evrov, za skrajšani delovni čas pa to pomeni med 810 in 945 evri bruto, (kar je oziroma med 574 in 662 evri neto) na deficitarnih področjih pa do 1080 evrov (750 evrov neto).
Zaradi skrajšanega urnika brez pokojnine?
Skrajšan delovni urnik imajo v trgovinah Hofer, Lidl in DM. "Težava skrajšanega delovnega časa je, da prodajalec ne bo dopolnil let potrebnih za upokojitev. Odstotek do polnega delovnega časa bi si morali plačevati zaposleni sami, vendar tega zaradi nizkih plač ne počnejo," poudarja sekretar sindikata prodajalcev Ladi Rožič. Glede na trditve trgovcev, da skrajšani delovni čas prodajalcev omogoča več prostega časa, oziroma več časa, ki ga lahko preživijo z družino pa Rožič pravi, da trgovci v tem času iz ljudi iztisnejo največ, kar je možno. "Prodajalci pet ur delajo intenzivno in neprenehoma in si ne morejo privoščiti nobenega odmora," pravi sindikalist.
V Mercatorju, Sparu in Tušu imajo prodajalci 40 urni delavnik.
Spar in Mercator: Gre za poslovno skrivnost
"Podrobnosti o višini plač zaposlenih v Sparu Slovenija ne razkrivamo niti javno komentiramo, ker njihove vsebine predstavljajo poslovne skrivnosti, ki jih je podjetje SPAR Slovenija zavezano varovati," pravijo v Sparu. K temu dodajajo, da so urniki in nedeljsko plačilo usklajeni z veljavno zakonodajo.
Tudi iz Mercatorja, največjega slovenskega zaposlovalca, so sporočili, da podatkov o plačah ne morejo posredovati. Zaposleni v prodaji so plačani glede na odgovornost, zahtevnost dela, pogoje dela, zahtevano stopnjo izobrazbe, znanja in veščine. Tipična delovna mesta v maloprodaji z vidika razmerij si sledijo: blagovni manipulant, prodajalec, mesar, poslovodja.
Zaposleni v Mercatorju dela največ dve nedelji na mesec in največ 26 nedelj v letu. "Dodatek za delo ob nedeljah je 100 odstoten, za delo na proste dneve po zakonu 10odstotkov%, za delo na 1. 1., 1. 5., 1. 11., 25. 12., na velikonočno nedeljo pa 200 odstotkov. Kot verjetno veste, se je Mercator odločil, da bodo v tem letu vse trgovine zaprte na praznike 1.11, 25. 12. in 1. 1.2018," sporočajo iz Mercatorja.
Tuš: Delo šest dni na teden
V Tušu, kjer je zaposlenih 2044 trgovk in trgovcev, je povprečna plača 1.299,00 evrov (887 neto), so sporočili iz podjetja Engrotuš. Zaposleni delajo šest dni v tednu in dve nedelji v mesecu. Zaposleni z nedeljskim delom po kolektivni pogodbi za delo ob nedeljah in dela prostih dneh po zakonu prejmejo dodatek za delo v višini 100 odstotkov osnovne plače oziroma njihovih urnih postavk.
"Trgovska dejavnost v Sloveniji je izredno intenzivna, konkurenca je številna in močna, čeprav gre za panogo z nizko dodano vrednostjo. Temu primerno so oblikovani poslovni modeli, tudi naš," pravijo v Tušu.
Delo 13 ur na dan
Velik del prodajalcev v Sloveniji je pod minimalno plačo, velik del jih prejema minimalno plačo in prav tako velik del le nekaj evrov nad minimalno plačo, razlaga Rožič, vendar pa nizke plače niso edina velika težava. "Največja težava je neenakomerno razporejen delovni čas, ki naj bi bil izjema, je pa postal pravilo. Na podlagi tega prodajalci delajo 56 ur na teden. To pomeni, da recimo neka trgovka, ki se v hipermarket spar pripelje iz Trbovelj, dela 13 ur na dan, nato ima 11 ur časa za počitek in zato, da iz Trbovelj pride nazaj na delovno mesto, kjer dela spet 13 ur. In tako dva tedna brez počitka," razlaga Rožič.
"Nekateri mislijo, da jim je delavec na razpolago 24 ur na dan in se ne zavedajo, da fevdalnega sistema ni več," pravi Rožič.
Bi zaprtje trgovin ob nedeljah rešilo težave?
Gre za težavo, ki je zaprtje trgovin ob nedeljah ne bo rešilo, kot ne bo rešilo slabih odnosov med nadrejenimi in podrejenimi v prodaji, ki se velikokrat sprevržejo v mobing in nespoštovanje zakonskih pravic, kot je pravica do malice. "Gre za pravico, ki je zapisana, vendar je velikokrat ne omogočijo, zaposleni pa se poslovodji ne upre. Glavani razlog za to, da prodajalcem ne omogočajo odmora za malico je v tem, dani dovolj zaposlenih."
"Nekateri mislijo, da jim je delavec na razpolago 24 ur na dan in se ne zavedajo, da fevdalnega sistema ni več."
Glede na nizko urno postavko, ki je lahko nižja od postavke na študentskem servisu, kjer s prodajo na uro zaslužijo 4,90 evra, je nedeljski dodatek nizek. Najprej bi bilo torej potrebno zaposlenim v prodaji zagotoviti primerno plačilo, poudarja Rožič. V zakonu, ki se nanaša na nedeljsko zaprtje trgovin je preveč izjem, zato tak zakon problema ne bi rešil sistemsko. "Seveda ne bi, v zakonu je preveč izjem, zaprli bi centre na obrobju ostali bi ostali odprti."
novodobno suženjstvo, saj ni pol čudno, da tolk mladih odhaja v tujino....
V mercatorju je takole. Uradno se dela v okviru koletivne pogodbe, na terenu pa je popolnoma drugače. Malicati ne smejo, nedeljsjki dodatek je pet evrov (ne po uri, za celo nedeljsko delo), dela se tudi po 16 ur (4. novembra… ...prikaži več na območju kozjanskega, če koga zanima), plačila za nadure ni. Plača zaposlenega z delovno dobo 25 let je minimalna z vsemi dodatki, torej se dodatki nekje izgubijo gospod sindikalist (če sploh lahko takšnim ljudem rečemo da je sindikalist). Prostih vikendov ni.
Ko pa prosiš za sveže narezano salamo, je pa baje tista že narezana vedno sveža. Pa tudi če je že čisto rjava.