"Ker bo letos minilo 20 let, odkar je našo družino do kosti prvič prestrašila diagnoza: rak, ki jo je prejel moj mož, sem se odločila, da napišem pismo hvaležnosti vsem tistim, ki ste kakorkoli sodelovali pri reševanju takrat skoraj 70 let starega gospoda, ki domačim pomeni vse in še več.
Vse njegove diagnoze, ki so sledile, so nam skozi leta povzročile nešteto skrbi, strahov in vsakič posebej smo se vsi skupaj oprijeli vsake bilke upanja, ki nam je bila ponujena. Največkrat smo bili vsi ostali, sicer zdravi, celo bolj prestrašeni kot mož, ki je bolezen preživljal.
Zaradi vašega uspeha nama je bilo dano skupaj doživeti veliko lepih trenutkov. Zaradi vas, ki ste si izbrali poklic, s katerim opravljate čudovito delo, ki je danes veliko premalo cenjeno. Zaradi vas, ki se zavedate svojega poslanstva, sva dočakala tudi zlato poroko in prvega pravnuka.
Moj mož kljub tegobam, ki so ga pestile, živi zadovoljno življenje, je brez posebnih zdravstvenih težav. Še vedno vozi avto, hodi in še vedno postori marsikatero delo na vrtu in v hiši. Hitrost in moč sta se občutno zmanjšali, ampak za njegovih skoraj 90 je v odličnem stanju.
Tako hvaležni smo, da vam je uspelo z znanjem in strokovnostjo potegniti mojega moža iz vrtinca bolezni, ki ga je toliko časa želela pogubiti. Želim vam, da bi še naprej opravljali svoje delo s tako srčnostjo, entuziazmom in strokovnostjo," je zapisala Marija.
"Vedno znova nas ganejo zapisi, kakršen je bil ta, ki ga je sodelavcem na KO za torakalno kirurgijo in KO za abdominalno kirurgijo Kirurške klinike UKCL ter Onkološkemu inštitutu Ljubljana poslala gospa Marija," so objavili na družbenem omrežju UKC Ljubljana.
"Naj bosta s soprogom še naprej tako polna življenja in uživata v lepih trenutkih z družino, ki jo zdaj bogatijo že tudi pravnuki! " so še zaželeli gospe Mariji in njenemu možu.
dezurni@syria-media.si
Temu se reče pahorjanstvo ....
Lepo!