Primer pretakanja denarja preiskuje policija, saj obstaja sum, da je bilo storjeno uradno pregonljivo kaznivo dejanje.
Takšna je bila pot denarja
Zdravstveni dom (ZD) Vrhnika je 8. oktobra 2009 Eurogradnjam odobril in nakazal 160 tisoč evrov posojila. Devetega oktobra 2009 je bila sklenjena prodajna pogodba, po kateri bi moral direktor ZD Emil Židan Eurogradnjam prodati nepremičnino, za kar je pet dni pozneje od njih prejel tudi aro v višini 160 tisoč evrov. Del je bil po besedah stečajnega upravitelja Eurogradenj Toneta Kozelja nakazan Židanu, del pa na račun še ene fizične osebe. Kot je poročal Svet na Kanalu A, je bil Židan dolžan tej fizični osebi.
Vendar pa do prodaje nepremičnine dejansko ni nikoli prišlo, saj je Židan po podatkih stečajnega upravitelja 7. januarja 2010 podal izjavo o odstopu od kupoprodajne pogodbe. Petnajstega januarja 2010 so nato ZD Vrhnika, Eurogradnje in Židan sklenili medsebojno pogodbo, po kateri se je Židan zavezal, da bo prevzel vrnitev posojila, ki so ga Eurogradnje dobile od ZD, slednji pa je izdal izjavo, da mu Eurogradnje ne dolgujejo ničesar več.
Sledila je še kompenzacija med Eurogradnjami in Židanom, po kateri slednjemu v zameno za prevzem posojila ni treba vrniti 160 tisoč evrov are, ki jih je dobil za neizvedeno prodajo nepremičnine.
Primer Živčec Kalanove
Primer spominja na dogajanje januarja letos, ko je neobičajno z javnim denarjem ravnala tedanja v. d. vodje ZD Izola Gordana Živčec Kalan.
Mediji so namreč razkrili, da je Živčec Kalanova zastavila 150 tisoč evrov sredstev zdravstvenega doma za garancijo posojila, ki ga je podjetje Mabra Inženiring najelo pri Poštni banki Slovenije.
