Po stečajih ne ostane nič

Medtem ko je bilo v prvih devetih mesecih letos število stečajev podjetij nekoliko manjše kot lani, pa močno raste število osebnih stečajev; letos jih je bilo že več kot 1.200. “Kar 99 odstotkov osebnih stečajev je brez stečajne mase, torej ni premoženja, iz katerega bi se upniki lahko poplačali,” opozarja Natalija Zupan, direktorica podjetja EOS KSI Upravljanje terjatev. Zlorabe tega instituta so pogoste. “To je standardna praksa. Stečajni upravitelji praviloma ne izpodbijajo niti enega dejanja prepisa prenosa premoženja pred razglasitvijo stečaja, pa bi jih lahko za tri leta nazaj,” dodaja. Ker so plačani iz sredstev brezplačne pravne pomoči, morda tudi zato niso dovolj dejavni.

Ob medijih slabo

“Dejstvo pač je, da je svoje dolgove treba poravnati, ne pa da si frajer, če jih ne plačuješ. Sprememb pa ne bo prinesla še bolj restriktivna zakonodaja, ampak izobraževanje ljudi. Ob poročanju medijev o primeru Vaskršič mi je šlo na bruhanje, to je bil namreč šolski primer dolžnika, ki se je na vse načine – zakonite in polzakonite – izogibal plačilu svojih dolgov; ni šlo le za tistih nekaj sto evrov, ampak še za druge dolgove, o katerih se ni nič govorilo,” je ostra Zupanova.

Finančne obveznosti, torej zadolženost slovenskih gospodinjstev, je že pred dvema letoma presegala 54 odstotkov razpoložljivih letnih dohodkov; od leta 2002 se je povečala za več kot 20 odstotnih točk.

Brezplačna pomoč

Ob vse več stečajih raste in postaja neobvladljivo tudi število prošenj za brezplačno pravno pomoč. Sodišča teh prošenj ne morejo zavrniti, če so izpolnjena finančna in vsebinska merila. Na ljubljanskem okrožnem sodišču konkretno priznavajo, da je mesečno število vloženih prošenj večje, kot jim jih uspeva reševati. Po podatkih vrhovnega sodišča so stroški brezplačne pravne pomoči v zadnjih petih letih po slovenskih sodiščih narasli z 2,8 milijona (leta 2008) na 7,5 milijona evrov, kolikor znaša ocena za letos. Ob tem zaradi nižanja sredstev za delovanje sodišč obstaja nevarnost daljšanja sodnih 
postopkov.

“Nevarnost daljšanja povprečnega trajanja sodnih postopkov v luči nižanja sredstev za delo sodišč obstaja,” priznava Gregor Strojin, predstavnik za odnose z javnostmi na vrhovnem sodišču.

Gluh minister

Strojin ocenjuje, da bo glede na razpoložljiva sredstva treba zmanjšati število zaposlenih za okoli 340, kar bo nemogoče nadomestiti z reorganizacijo. Finančni primanjkljaj sodišč letos presega šest milijonov evrov; kako ga bodo pokrili, še ne vedo. Predlagali so številne rešitve za optimizacijo in racionalizacijo sodnega sistema, a so pri resornem ministrstvu in vladi vselej naleteli na gluha ušesa. “Podatki kažejo, da ima Slovenija na tisoč prebivalcev več sodnikov, kot jih imajo primerljive evropske države, kar kaže, da je sodnikov v Sloveniji dovolj,” pa ocenjuje pravosodni minister Senko Pličanič.