Natalija Lafazan Aleksandrovna si je ob našem prihodu ravno obuvala rolarje, osebje, ki sodeluje pri njeni rehabilitaciji v Soči, je vztrajalo, naj si nadene ščitnike in čelado. Ni hotela. "Nikoli ne nosim ščitnikov," je odvrnila dvanajstletnica, ki si je tudi čelado odpela ob prvi priliki. Če nam ne bi prej povedali, verjetno med njenim rolanjem po hodniku ne bi opazili, da je nosila protezo.
Natalija in njen oče Saša, ki jo je spremljal, ob njenem tretjem prihodu v Slovenijo sta Ukrajinca. Do začetka letošnjega leta sta živela v Mariupolu - vzhodnem delu Ukrajine, kjer v oboroženem konfliktu izgubila nogo. Takrat je umrla tudi njena mama, ki jo je želela zavarovati. S postopno rehabilitacijo pa se Natalija počasi vrača v normalno življenje. "Natalijo smo prvič sprejeli leta 2015 jeseni, takrat je ostala skoraj do novega leta. Takrat smo opravili primarno rehabilitacijo. Oblikovali smo krn in dobila je prvo protezo," je povedala zdravnica Metka Prešern Štrukelj na URI - Soča, ki je o pacientki govorila z navdušenjem. Spodbuja jo, naj se nauči tujih jezikov.
Natalijino srce se je v tem trenutku sicer zapisano predvsem slikanju z akrilnimi barvami. Za umetnost se je navdušila v kijevski bolnišnici. Ker v Ukrajini zaradi velikega števila ranjenih in neustreznih lokalnih zmogljivosti ni ustrezne zdravstvene rehabilitacije, je na pomoč priskočila tudi Slovenija.
S pomočjo ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti (ITF) se je na tritedensko rehabilitacijo lahko vrnila že tretjič. "Otroku lahko pomagaš enkrat in ga opremiš s protezo, a to ni dovolj. Že lanska proteza ji je premajhna. Potrebna je dolgoročna obravnava," je pomembnost dolgoročne pomoči izpostavila Katarina Cvikl Balić z ITF. Na takšen način so s pomočjo zunanjega ministrstva, ki prispeva večino sredstvo, v 20 letih pomagali že 1.277 ljudem.
Lani so v akcijo pomoči vključili vse Slovence. Za vsako zavihano hlačnico, objavljeno na družbenih omrežjih, so donatorji prispevali en evro za Natalijino rehabilitacijo. A cene proteze so precejšnje, je povedala zdravnica Prešern Štrukelj in dodala, da bi si naslednje leto za Natalijo želela še boljšo protezo. Najnovejša bo stala okoli tri tisočake, toliko kot pri boljši protezi stane le izdelava stopala.
A kljub nekoliko prekratki protezi - najnovejša je še v izdelavi - Natalija dokazuje, da lahko počne praktično vse, kar lahko počnejo ostali mladostniki njenih let. Kljub dežju je želela ven na kolo, a na koncu pristala tudi na plezanje po umetni steni v telovadnici. Pred občinstvom, snemalci in fotografi je plezala po steni in po pozivih očeta, ki jo je spodbujal, naj naredi tako ali drugače, se povzpne višje, samozavestno odvrnila: "Pa ti poskusi!"
Ne pravijo zastonj, da na mladih svet stoji.