Kot je znano, slovenski epidemiologi že dalj časa ne zmorejo več slediti vsem stikom okuženih s covidom-19. To je prvi slovenski epidemiolog Mario Fafangel sporočil že 8. oktobra. Že pred tem so epidemiologi več mesecev opozarjali, da potrebujejo dodatne kadre za pomoč pri sledenju stikov. Konec maja lani, ko smo imeli osem aktivno okuženih ljudi v celi državi, je direktor NIJZ Milan Krek dejal, da imajo na terenu 29 epidemiologov, kar je bistveno premalo, da bi lahko kakovostno obvladovali izbruhe.
Epidemiologi sledili stikom le na določenih področjih
Kot je pojasnila namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ Nuška Čakš Jager, epidemiologi nikoli niso popolnoma prenehali z iskanjem kontaktov okuženih, a so sledenje ohranjali za tista področja, ki so bila kritična - za zdravstvene institucije, domove za starejše in vzgojno-izobraževalne institucije. Vse pozitivne pa so kontaktirali in jih prosili, naj obvestijo svoje visoko rizične stike in jih pozovejo, naj se obnašajo zaščitno.
Število 300, ki naj bi bila meja okužb, kar bi jih epidemiologi še lahko obdelali, je po njenih besedah odvisno tudi od števila kontaktov okuženih. Če ima oseba le dva rizična stika, bodo delo prej opravili, kot če ima oseba 30 ali več visoko rizičnih stikov.
Za obveščanje kontaktov bodo vendarle dobili dodatno pomoč
Vsi njihovi napori pa so zdaj usmerjeni v ustanavljanje profesionalnih klicnih centrov, kar jim naroča tudi mednarodna skupnost in mednarodni predpisi. "Gre za dolgoročen ukrep. Tako bo delovanje epidemiološke službe bolj učinkovito tudi takrat, ko se število primerov poveča."
Kdaj točno se načrtuje ustanovitev klicnega centra, namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni ni razkrila, je pa zagotovila, da "pogovori potekajo zelo intenzivno", epidemiološka in ostale službe sodelujejo tesno, vsakodnevno. Struktura je že postavljena.
Sodelovali bodo centri, ki že profesionalno izvajajo anketiranje, epidemiologi in študentje medicine. "Tehnično je to izjemno zahtevno izvesti," je še dodala.
