V bralni pismenosti so slovenski 15-letniki slabši od povprečja držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). To kaže raziskava Pisa, ki je bila izvedena v 65 državah članicah in partnericah OECD.
Slabo se znajdejo
Enaindvajset odstotkov 15-letnikov, kar je tri odstotke več od povprečja OECD, ne dosega druge stopnje bralne pismenosti. To pomeni, da kadar informacija v besedilu ni očitna, ne prepoznavajo vodilnih idej besedila. "Učenje je vseživljenjski proces, kar pomeni, da bo slaba bralna pismenost pri 15 letih imela za ves preostanek življenja negativni učinek za te otroke, zlasti za tiste mladostnike, ki dosegajo prvo ali so na robu druge stopnje pismenosti in dosegajo le osnovne bralne veščine. To pomeni, da se v okolju, v katerem živijo, slabo znajdejo," pravi razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek.
Priznano znanje
Zelo podobno slabe rezultate glede bralne pismenosti je pokazala že Pisa 2009, vendar večjih vsebinskih sprememb razen uvedbe ocenjevanja v tretjem razredu ministru Jerneju Pikalu včeraj ni uspelo izpostaviti. "Če so učni načrti vsebinsko preobremenjeni, če je ogromno vsebin, ni časa za urjenje," meni Sonja Pečjak s filozofske fakultete v Ljubljani. "Ključno je širjenje kulture branja na šolah; zavedati se je treba, da je stvar pismenosti stvar vsakega učitelja pri vseh predmetih," pa poudarja Fani Nolimal z zavoda za šolstvo. "Pomemben delež socialnih razlik reproducira vrtec, skozi šolski sistem pa se te razlike med otroci večajo. Dokler se bodo večale, bomo imeli le povprečen rezultat," meni Marjanovič Umkova.
