Odbor in komisija sta današnjo sejo, ki se je začela za zaprtimi vrati, s seznanitvijo z varnostnimi razmerami v razmerah begunske krize, nadaljevala z razpravo o dopolnitvi zakona o obrambi, ki dopušča možnost dodelitve dodatnih pooblastil vojski. Ta sicer zaradi referendumske pobude za zdaj še ne bo stopila v veljavo.
Obrambna ministrica Andreja Katič je na seji med drugim izpostavila, da vojska, policija in civilna zaščita že danes sodelujejo dobro, bi pa uveljavitev dopolnitve zakona zagotovila njihovo učinkovitejše delovanje. Prav učinkovita pomoč policiji je bil po besedah ministrice tudi glavni namen dopolnitve, v kateri je dovolj varovalk, ki bi onemogočale zlorabe.
Ni oprišlo do razpršitve po državi
Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je izpostavila, da sta vojska in policija dosegli, da kljub velikemu pritisku migrantov ni prišlo do njihove razpršitve po državi. Varnostne razmere je ocenila za obvladljive, se pa vlada po njenih besedah pripravlja tudi na primer omejevanja sprejema migrantov s strani Nemčije in Avstrije, vključno z morebitno uporabo tehničnih sredstev.
Člani komisije in odbora v razpravah niso komentirali le zaustavitve uveljavitve dopolnitve zakona o obrambi, pač pa so širše spregovorili o begunski krizi. Pri tem koalicijski člani komisije in odbora v razpravi skoraj niso sodelovali. Edino Matjaž Nemec (SD) je poudaril, da smo v času, ko je potreben trezen razmislek o prioritetah. Če je denimo v času reševanja grške dolžniške krize evropski vrh na to temo zasedal vsakih nekaj dni, pa tega za aktualno begunsko krizo ni mogoče reči, je opozoril.
V SDS kritični
Bistveno bolj so bili do ravnanja vlade kritični v opoziciji, zlasti v SDS. Predsednik SDS Janez Janša je med drugim dejal, da se je za obvladovanje zahtevnih razmer treba zahvaliti predvsem operativi. "Višje ko gremo, več je praznih besed," je povedal. Opozoril je tudi, da bi se razmere v primeru strožjih ukrepov Avstrije in Nemčije lahko drastično spremenile v enem samem dnevu, in izrazil dvom, da je vlada na to pripravljena.
Po besedah Mateja Tonina (NSi) bi morala Slovenija zlasti na najbolj izpostavljenih delih zelene meje že postaviti tehnične ovire, obenem pa izboljšati nadzor. Kritičen je bil tudi do zavez z mini vrha v Bruslju, saj gre pri njih po njegovi oceni za prelaganje odgovornosti. Glede na neodzivnost EU in Turčije je edina možnost, da Slovenija z ukrepi zagotovi, da se bo omejevanje migrantskega vala začelo pomikati proti jugu, je povedal.
Poslanec ZL Franc Trček je poudaril, da je bilo o begunski problematiki v zadnjih mesecih že ogromno povedanega, skoraj nič pa na temo logistike in koordinacije. "Tu očitno je težava," je menil Trček, glede vloge vojske pri varovanju državne meje pa je ponovil stališče ZL, da bi vlada v ta namen morala pripraviti interventno zakonodajo.
Marionetna vlada je v takšnih zahtevnih razmerah, ko bi morala biti sposobna odločati pravočasno in odločno, bolj ovira za normalno delovanje. Cerarjeva vlada pozna "posredniški" način odločanja . najprej "ukaz" iz murgl. skratka v takšnih razmerah se narod ne more počutiti varen.