Naravne ujme so v zadnjih štirih letih zelo prizadele gozdove zgornje Gorenjske. Zaradi vetroloma je samo na Jelovici 120 hektarjev povsem ogolelih površin.
Na dolgoročnost posledic je včeraj opozoril Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote (OE) Zavoda za gozdove Slovenije. “Leta 2006 vetrolom, leto pozneje snegolom in posledično razvoj lubadarja, lani pa nov vetrolom. Zaradi ujm je v zadnjih letih naša prvenstvena skrb odpravljanje posledic, medtem ko je vsa redna sečnja ustavljena. Velik problem pa je tudi, da zaradi gospodarske krize že drugo leto ne zaposlujemo pripravnikov,” je poudaril Avsenek.
• V Sloveniji je 300 tisoč lastnikov gozdov, od tega na območju zgornje Gorenjske devet tisoč.
• V gozdovih na območju blejske enote zavoda za gozdove so registrirali šest medvedov, tri rise in enega volka.
V gozdovih na območju blejske enote so lani posekali dobrih 200 tisoč kubičnih metrov dreves, od tega je bilo kar 150 tisoč kubičnih metrov sanitarne sečnje. “Zaradi jesenskega vetroloma smo morali samo na Pokljuki posekati 25 tisoč kubičnih metrov predvsem debelih dreves, ki čakajo na pospravilo,” je povedala Vida Papler, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov na blejski OE.
Decembrsko deževje pa je na gozdnih cestah povzročilo za kar 700 tisoč evrov škode.
Strojna sečja le ob ujmah
Vida PaplerGozdove poleg ujm ogrožajo bolezni in škodljivci, kajti toplejša poletja so idealna za insekte, z globalizacijo pa k nam prihajajo tudi eksotični škodljivci.
Na blejski OE lastnike gozdov pozivajo, naj spomladi pregledajo svoje gozdove. “Zdaj, ko se je otoplilo, se bo šele pokazalo, kje je lubadar,” je dejal Avsenek.
V blejski OE si pri odpravljanju posledic ujm pomagajo tudi s strojno sečnjo, ki je v javnosti naletela na precejšnje neodobravanje. Z njo so lani pospravili 15 odstotkov oziroma dobrih 30 tisoč kubičnih metrov drevja. “Zavedamo se, da vpliva na tla, zato jo bomo uporabljali le ob ujmah, pri rednih posekih pa le tam, kjer so tla primerna, ter pozimi in ob suhem vremenu,” je zatrdil Avsenek.
