"To, da je Slovenija varna država, je dejstvo, ki ga kažejo mednarodne primerjave in ki nam ga zavidajo mnoge druge države," je v intervjuju za STA dejal Poklukar. Po njegovih besedah na obvladovanje zadev kažejo predvsem številke o prijetih tujcih, ki mejo prečkajo nezakonito. Če jih je Slovenija letos prijela nekaj čez 9600, je bilo v Slovenijo iz Avstrije, Italije in Madžarske vrnjenih okoli 460 oseb. Na podlagi teh številk tudi ocenjuje, da je število tistih, ki se policiji izmuznejo, majhno.
Izpostavil je stopnjevanje ukrepov, kot sta postavitev dodatne ograje ter vzpostavitev statičnega videonadzornega sistema s termovizijskimi in visokoresolucijskimi kamerami.
Policija je po njegovih besedah uspešna tudi pri preprečevanju intenzivnega tihotapljenja ljudi čez mejo, ki ga izvajajo tako "priložnostni" kriminalci kot organizirane kriminalne združbe, večinoma z Balkana pa tudi iz Slovenije. Kriminalistična policija je v ta namen organizirala posebne skupine, policija dobro sodeluje tudi s Frontexom, Europolom in Interpolom.
Na področju migracij je pohvalil sodelovanje z drugimi državami, s Hrvaško po Poklukarjevih besedah danes sodelujejo bistveno boljše, kot so v času množičnih migracij v letih 2015 in 2016. Policiji sodelujeta v mešanih patruljah, enako je na meji z Italijo, kjer za zdaj ostaja dogovor o sodelovanju do konca septembra. "Evalvacije delamo dnevno in ocenjujem, da te patrulje uspešno preprečujejo nezakonito tihotapljenje ljudi čez mejo," je o mešanih patruljah dejal minister, ki tako verjame, da bo tudi Italija ocenila, da slovenska policija uspešno varuje schengensko mejo. Ponovil je, da je izrazil nasprotovanje postavitvi ograje na meji iz zgodovinskih okoliščin in zato, ker bi pomenila motnjo v življenju ljudi ob meji. Kljub temu izpostavlja, da je odločitev, ali bo Italija na meji postavila ograjo, njena "notranja zadeva".
Boštjan Poklukar.
Slovenija že dolgo nasprotuje tudi podaljševanju notranjega nadzora na meji z Avstrijo, saj se ji zdi neupravičen in nesorazmeren. Tudi o tem bo Poklukar spregovoril z avstrijskim kolegom prihodnji petek, ko ga bo gostil v Ljubljani.
Sicer pa Slovenija spremlja tudi dogajanje in podatke o migracijah v državah na Balkanu. Še posebej spremljajo dogajanje v BiH, kjer se "migracije kopičijo". Pri varovanju meje slovenski policisti sodelujejo tudi v Srbiji in Severni Makedoniji, zaključujejo pa tudi postopek izbora štirih novih policijskih atašejev v Skopju, Rimu, Zagrebu in na Dunaju. Ko gre za dogovor med EU in Turčijo, pa minister pravi, da je to nekaj, na kar bo morala biti pozorna tudi nova Evropska komisija.
Na vprašanje, ali torej obstajajo ocene, da bi se lahko ponovil množični migracijski val, je dejal, da vsako jesen obstaja bojazen o krepitvi nezakonitih migracij zaradi pričakovanega poslabšanja vremenskih razmer, vendar ne v obsegu, kot je bilo to v letih 2015 in 2016. Na morebitno povečanje so po njegovih zagotovilih pripravljeni, hkrati pa pričakujejo, "da bo tudi Hrvaška varovala zunanjo mejo EU enako uspešno kot Slovenija varuje schengensko".
dezurni@zurnal24.si
