Že več kot polovica samozaposlenih si plačuje najnižje socialne prispevke, kažejo podatki davčne uprave za december.
“Več se ne izide. Komaj toliko dobijo, da plačajo prispevke,” je o razlogih, zakaj si obrtniki plačujejo minimalca, prepričan Štefan Pavlinjek iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS).
Raziskava. Samozaposleni v kulturi dosega le okoli 40 odstotkov dohodka zaposlenega kolega v kulturi, pri tem pa je delavnik samozaposlenega daljši tudi za 30 odstotkov, je pokazala raziskava, ki so jo opravili v društvu Asociacija.
Nekdanji minister Matej Lahovnik pa opozarja, da si nekateri obrtniki, predvsem odvetniki, notarji in zdravniki koncesionarji, obračunavajo minimalno plačo, čeprav bi si lahko plačevali več. “Na ta način se izogibajo obveznemu plačilu davkov in prispevkov v pokojninsko in zdravstveno blagajno ter sredstva raje vlagajo v tretji steber. Jasno je, da odvetnik in zdravnik, ki si ne moreta izplačevati več kot minimalne plače, izigravata sistem,” pravi Lahovnik.
Za te poklice bi bilo treba po njegovem z zakonom predpisati minimalno prispevno stopnjo od povprečne plače v dejavnosti, pokojninski sistem pa naravnati tako, da bi se upoštevalo plačilo prispevkov v celotni delovni dobi: “Zdaj si nekdo 18 let izplačuje zelo visoko plačo, 22 let minimalno, pokojnino pa bo imel obračunano od najvišje plače.”
“Glavni problem je, da se samozaposlenih ne obravnava kot delavcev, pač pa kot podjetja,” pa meni Katja Praznik iz društva samostojnih kulturnih ustvarjalcev Asociacija. Po njenem mnenju bi morali postaviti normative, koliko je določeno delo dejansko vredno.
