Policija bo v tem času izvajala poostren nadzor hitrosti. Neprilagojena hitrost je namreč kriva za kar 18 % vseh prometnih nesreč in je še vedno najpogostejši vzrok za prometne nesreče s hujšimi posledicami – s smrtnim izidom in hudimi telesnimi poškodbami. Od januarja do konca junija letos se je zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 1.735 prometnih nesreč (1,3 % manj kot lani), v katerih je umrlo 12 ljudi (lani v tem obdobju 13), 164 pa jih je bilo huje telesno poškodovanih. Zato voznike s sloganom Vozimo pametno pozivajo, da vozijo strpno in prilagodijo hitrost vožnje veljavnim omejitvam, svojemu znanju ter izkušnjam in razmeram na cesti.
Podatki za prvo polovico leta 2024 kažejo, da je bilo število umrlih v prometnih nesrečah zaradi neprilagojene hitrosti najmanjše v zadnjem 5-letnem obdobju, z izjemo leta 2020, ko jih je umrlo 11 (leto epidemije covida-19). Število hudo telesno poškodovanih (164) se je povišalo za 10,8 % v primerjavi z letom 2023, število lažje telesno poškodovanih (866) pa za 3,8 %.
Delež prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti v obdobju januar–junij zadnjih 5 let je 18 %. To je drugi najbolj pogost vzrok za nastanek prometnih nesreč, prvi vzrok so nepravilni premiki z vozilom. Je pa neprilagojena hitrost najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom. Delež prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti glede na število vseh prometnih nesreč je v obdobju od januarja do konca junija letos znašal 18,4 %, torej nekoliko več v primerjavi z leti poprej.
Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti so vozniki osebnih avtomobilov, v obdobju zadnjih 5 let je njihov delež v povprečju 69,2 %. V prvi polovici leta 2024 jih je bilo 1.142. Tudi med umrlimi zaradi neprilagojene hitrosti v prvi polovici leta 2024 je bilo največ voznikov osebnih avtomobilov (6 umrlih), sledijo vozniki enoslednih motornih vozil (4 umrli).
Direktorica Agencije za varnost prometa (AVP) mag. Simona Felser je v video nagovoru ob začetku letošnje akcije Hitrost izpostavila: "Raziskave kažejo, da se pri povečanju hitrosti s 30 na 50 km/h možnost za nesrečo s smrtnim izidom poveča kar za 8 do 9-krat. Ali drugače povedano, če na kratke razdalje vozimo s povprečno hitrostjo 50 km/h namesto 30 km/h, ne pridobimo bistveno na času, lahko pa se pot konča usodno. Zato voznike pozivamo, da hitrost prilagodijo razmeram v prometu."
V nacionalni preventivni akciji Hitrost bo tako kot v letih doslej sodelovala tudi Policija. V tokratni akciji bodo enote ob rednem delu prioritetno izvajale nadzor hitrosti, hkrati pa bo vsaka policijska uprava izvedla en nadzor po metodologiji verig (več kontrol na določenih relacijah).
Največje prekoračitve se dogajajo v naseljih, šele nato na avtocestah in hitrih cestah
Prikazovalniki hitrosti AVP, nameščeni na 15 lokacijah po vsej Sloveniji, so največje kršitve zabeležili v občini Ruše, in sicer je bila v aprilu pri omejitvi hitrosti 50 km/h najvišja izmerjena hitrost kar 142 km/h, 160-krat pa je bila izmerjena hitrost voženj nad 100 km/h. V občini Juršinci pa je voznik pri omejitvi hitrosti 60 km/h vozil 137 km/h, 11-krat pa je bila izmerjena hitrost nad 120 km/h in 65-krat nad 100 km/h. Zato so v občini Juršinci, kjer stoji naselju Zagorci omenjeni prikazovalnik, pristopili k umirjanju prometa. Iz urada župana so sporočili, da načrtujejo predvsem ozaveščanje občanov, informiranje in uvajanje preventivnih meritev hitrosti. Hkrati upajo, da bodo z Ministrstvom za infrastrukturo in Direkcijo za infrastrukturo (DRSI) čimprej našli skupen jezik za umirjanje hitrosti na tem odseku, saj je cesta v upravljanju DRSI. Pri tem bo občini v veliko pomoč nedavni razpis Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), ki sofinancira projekte za umirjanje prometa.
Pozitivni učinki območij umirjenega prometa (cona 30) v tujini in pri nas
V skladu z Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa (2023–2030) si AVP že dlje časa prizadeva za pospešeno uvajanje območij omejene hitrosti ali s popularnim imenom - con 30 v urbanih naseljih, predvsem v bližini šol, vrtcev, domov za ostarele itd., kjer se gibljejo otroci in drugi ranljivi udeleženci, pa tudi v območjih, kjer je velika gostota poselitve, ter v mestnih središčih. Gre torej za ceste, ki jih uporabljajo tako pešci kot kolesarji in seveda motorna vozila in kjer so najbolj ranljivi udeleženci najbolj izpostavljeni.
Pri tem je ključno dejstvo, da bi se z zmanjšanjem povprečne hitrosti v naselju za vsaj kilometer na uro zmanjšalo število žrtev za vsaj štiri odstotke. Pri hitrosti vozila 30 km/h je ob trčenju v pešca odstotek verjetnosti za smrt 5 odstotkov; pri hitrosti 50 km/h ta naraste na 45 odstotkov in pri hitrosti 70 km/h doseže že 85 odstotkov.
Prav uvajanje t. i. "con 30" znotraj mestnih in urbanih središč je v Evropi v mnogočem pripomoglo k umirjanju prometa in zmanjšanju števila žrtev. Najnovejša raziskava LUSTRE (Lower Urban Speed Limits in Europe) kaže, da se je tam, kjer so uvedli cono 30, število žrtev zmanjšalo v povprečju celo za 18 odstotkov.
V raziskavi Norveškega centra za raziskave transporta pa so v nekaterih večjih evropskih mestih (Grenoble, Bruselj, London in Bilbao) dokumentirali znatno zmanjšanje števila prometnih nesreč, zlasti tistih, ki vključujejo pešce (npr. 24 % v Grenoblu in 63 % v Londonu), in število hudih prometnih nesreč (npr. 25 % v Bruslju in Londonu). V Španiji so ugotovili še, da se je število nesreč s smrtnim izidom v mestnih območjih od leta 2019 do leta 2022 zmanjšalo za 9 %.
Tudi v Sloveniji narašča naklonjenost mestnih oblasti uvajanju con 30. Ker še ni vzpostavljen centralni register, ki bi vodil število območij in pokritost, tudi ne obstaja statistika spremljanja dogajanja v teh območjih pred uvedbo cone 30 in po njej. Največ izkušenj s tem imajo seveda določene mestne občine, ki že vzpostavljajo cone 30. Tukaj prednjači Mestna občina Ljubljana, kjer imajo že 207 območij omejenega in 35 območij umirjenega prometa – slednja so območja, v katerih imajo pešci prednost pred vozili in je dovoljena igra otrok. V Murski Soboti imajo že sedem območij umirjenega prometa.
V Mestni občini Novo mesto (Skupna občinska uprava občin Dolenjske in Bele krajine) največjo težavo predstavlja sprejeti zakon ZCest-2, ki določa, da mora gradivo za določitev cone 30 obravnavati občinski svet, kar podaljša postopek. Faze urejanja in določitve con 30 na več različnih lokacijah pa se dogajajo vse leto. Podobne izkušnje imajo tudi v Mestni občini Velenje (Skupna občinska uprava SAŠA regije).
Policija sicer pravi, da nadzor con 30 prepušča občinskim redarstvom, sami pa se usmerjajo na ostale ceste v naseljih, na državne ceste izven naselij in avtoceste, kjer redarstva nimajo pooblastil. "To kaže tudi statistika, saj smo v letošnjem letu od skupno 66.000 kršitev prekoračitve hitrosti le dobrih 1.000 obravnavali v conah 30," pojasnjuje Maja Ciperle Adlešič s Policije.
Številne mednarodne raziskave v isti sapi omenjajo tudi, da so območja omejene hitrosti mnogo bolj učinkovita, če označbe spremljajo še fizične ovire za dejansko umirjanje prometa. Zato pri AVP pozdravljajo nedavno objavljen razpis Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) za sofinanciranje projektov umirjanja prometa na državnih cestah skozi naselja. Z njim želi ministrstvo spodbuditi občine k uvajanju ukrepov za umirjanje prometa tam, kjer je to potrebno, hkrati pa občine poziva, da tovrstne projekte uskladijo z DRSI.
dezurni@styria-media.si
