"Pri nas je za 14,4 milijona evrov mogoče kupiti kar predlog zakona, ki pod sila moderno krinko 'evropske zakonodaje' rešuje poslovno investicijo neke norveške firme," so ogorčeni v Pro Plus nad potezo ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki je minuli petek v 30-dnevno javno razpravo poslalo novelo zakona o digitalni radiodifuziji.
Z zakonom želijo doseči, da bi na multipleksu A poleg programov RTVS gostovali le programi, ki sledijo ciljem splošnega interesa, komercialni pa bi se preselili na multipleks B, ki ga je postavila in ga upravlja slovenska podružnica norveškega podjetja Norkring. Ta v nasprotju s prvim kompleksom, ki pokriva 95 odstotkov slovenskega ozemlja, zajema le 90 odstotkov Slovenije.
"O selitvi na drugi multipleks zaenkrat ne razmišljamo. Resna medijska hiša si ne more privoščiti nekvalitetnega ali nepopolnega oddajanja, zato bomo oddajali samo preko sistemov, ki so polno funkcionalni," so odločeni v Pro Plusu in opozarjajo, da je še pred dvema mesecema ministrstvo za visoko šolstvo in kulturo izjavilo, da je zakon o digitalni radiodifuziji ustrezen in ne povzroča zapleta.
"Po pritiskih, grožnjah in lobiranjih norveške multinacionalke, ki je doseglo višek z obiskom kraljeve družine – s spremstvom gospodarske delegacije, ki je vključevala predstavnike družbe Norkring – in podpisom memoranduma o donaciji Norveške Sloveniji v višini 14,4 milijona evrov, pa je minister Gregor Golobič nenadoma ugotovil, da je veljavni zakon neustrezen," dodajajo in potezo ocenjujejo za neokusno.
Ministrstvo navedbe Pro Plusa o povezavi novele in kraljevega obiska ostro zavračajo in jih označujejo za "vredne tabloidnih medijev". Spominjajo, da z vidika "neslovenskega" lastništva med podjetjema Norkring in Pro Plus ni nobene razlike, obenem pa dodajajo, da je država dolžna zagotoviti, da poslovni subjekti niso diskriminirani ali neupravičeno privilegirani, kar da je tudi edini motiv, ki je vodil ministrstvo pri noveli zakona, ki je v predhodni javni obravnavi.
"Ugotovili smo, da sta določbi prvega in drugega odstavka 15. člena zakona postali sporni z vidika evropskega sekundarnega prava na področju elektronskih komunikacij," utemeljuje ministrstvo in dodaja, da je edini namen zagotoviti pravilen prenos sekundarne zakonodaje EU.
Iz nje po navedbah ministrstva izhaja, da je podelitev radijskih frekvenc za multipleks brez javnega razpisa ponudniku storitev radijskih ali televizijskih radiodifuzijskih vsebin, kot izjema od zahteve po odprtem postopku podelitve frekvenc, dovoljena za doseganje cilja splošnega interesa, kakor ga opredelijo države članice skladno z zakonodajo EU.
