Pošiljanje opominov za neplačano parkirnino na Hrvaškem je bilo kršitev odvetniške etike

Čeprav si ni zaračunal nobenih stroškov in hrvaškim odvetnikom ni posredoval osebnih podatkov lastnikov vozil, je po oceni komisije za etiko odvetniške zbornice kršil kodeks. Zaradi prejetih opominov se je sodeč po številkah zadev na odvetniško zbornico pritožilo vsaj enajst ljudi.

Komisija za etiko je presodila, da je odvetnik izkoriščal nepoučenost ali boječnost nasprotne stranke, da bi dosegel neupravičen uspeh za svojo stranko, kar je posebej prepovedano, če nasprotna stranka nima odvetnika. Ker prijavitelji »nimajo pravnega zastopnika, ne poznajo pravila, da je odvetniške stroške dolžna plačati stranka, ki je storitev naročila, nasprotna stranka pa jih je dolžna poravnati le, če jih in kolikor jih odmeri sodišče«, so zapisali. Poleg tega prejemniki niso seznanjeni s sodno prakso, da se strošek opomina v izvršbi ne priznava.

Visoki stroški so grožnja, ne pa opozorilo

Neplačane parkirnine Slovenija Parkirne kazni s Hrvaške: Takšne stroške je priznalo hrvaško sodišče

Slovenija Parkirne kazni s Hrvaške: to lahko pričakujete

Odvetnik se je branil, da sam ni zaračunal nobenih stroškov in da gre za stroške hrvaških odvetnikov, ki so jih najbrž zaračunali skladno z njihovo odvetniško tarifo, ki je ne pozna, a komisije za etiko, ki jo sestavljata odvetnici Živa Drol Novak in Tatjana Ahlin, ni prepričal.

"Etična komisija je izdala mnenje, s katerim se ne strinjam, ampak to mnenje nima pravnih posledic in pravnega pouka. Če bi kršitev ugotovila disciplinska komisija, bi se nanjo lahko pritožil in zagotovo bi šel na upravno sodišče, kjer bi soočili argumente," pravi odvetnik Gregor Bakija.

Je bila pridobitev osebnih podatkov nezakonita?

Za vse dolžnike je še bolj pomembna ocena komisije za etiko, da je odvetnik osebne podatke lastnikov vozil pridobil nezakonito oziroma v nasprotju z 10. členom zakona o odvetništvu.

Profimedias

V dopisih upravnim enotam, je odvetnik navedel, da bo pridobljene podatke uporabil za pošiljanje opominov zaradi neplačanih parkirnin, v opominih pa dolžnikom grozi, da bo, če dolg ne bo plačan v osmih dneh, upnik na hrvaškem sodišču sprožil postopek za prisilno izterjavo. Iz tega je mogoče sklepati, da bo, če dolg ne bo plačan, "odvetnik osebne podatke lastnikov vozil posredoval upniku, ki bo sam sprožil sodni postopek pred hrvaškim sodiščem", ugotavlja etična komisija in opozarja, da je informacijska pooblaščenka je že pred dvema letoma izdala mnenje, da to ni dopustno.

Odvetnik lahko namreč pridobiva le osebne podatke, ki jih sam (in ne njegova stranka!) potrebuje v posamični zadevi, na primer za zastopanje pri izterjavi določene terjatve, ne sme pa jih pridobiti, če jih potrebuje upnik sam. "V tem primeru je upnik odvetnika uporabil le za pridobitev osebnih podatkov dolžnika," ugotavlja komisija za etiko, to pa ni skladno z zakonom.

Če so bili osebni podatki pridobljeni nezakonito, se jih ne sme uporabiti pred sodiščem in upnik ne more sprožiti izvršbe. A ta argument etične komisije je, kot kaže, na trhlih temeljih.

Odvetnik: takšno je stališče ministrstva

"Preden sem prevzel zadevo, sem imel na ministrstvu za infrastrukturo sestanek, sklep je bil, da lahko zakonito pridobim podatke o lastnikih vozil, če opravim vsaj eno pravno dejanje. To je bilo pošiljanje opomina. Če bi menili, da nimam zakonske podlage, mi upravne enote ne bi smele dati podatkov," nam je povedal odvetnik Bakija.

Z njim se strinja tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik: "V kolikor je odvetnik dolžniku posredoval opomin pred začetkom sodnega postopka, je s tem izkazal, da je osebne podatke potreboval za izvedbo določene storitve odvetniškega poklica in namene zastopanja svoje stranke."

Žurnal24 main

Drži tudi navedba odvetnika, da mu upravne enote, če bi menile, da do podatkov ni upravičen, teh ne bi smele posredovati. Informacijska pooblaščenka namreč meni, da je upravna enota dolžna presojati obstoj ustrezne pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov, v primeru dvoma v obstoj kateregakoli od zakonskih pogojem pa lahko od odvetnika zahteva dodatna pojasnila in dokazila.

Ni pa dolžna upravna enota presojati, kako bo odvetnik nadalje uporabil osebne podatke, ki jih od nje zahteva.

Ugotovljeni dve kršitvi

Informacijska pooblaščenka je dobila deset prijav zoper odvetnika Bakijo, a je v le dveh ugotovila kršitve. V enem od primerov je zahtevi za pridobitev osebnih podatkov, ki jo je poslal na upravno enoto, priložil dopis Direktorata za kopenski promet, v katerem so bili navedeni osebni podatki zaposlene na ministrstvu, v drugem pa je pri vnosu registrske številke avtomobila prišlo do napake. Ker je bila v pooblastilu vpisana napačna registrska številka, je odvetnik pridobil napačne podatke.

"Gospodu, ki ga je napaka zelo razburila, sem se opravičil," nam je povedal odvetnik Bakija, ki mu je v prvem primeru informacijska pooblaščenka izrekla opozorilo, v drugem pa prekrškovni postopek še ni končan.

V preostalih primerih je informacijska pooblaščenka ugotovila, da je odvetnik osebne podatke pridobival zakonito, v skladu s prvim odstavkom 10. člena Zakona o odvetništvu (izkazal se je z ustreznim pooblastilom, podatke pa je potreboval za opravo konkretnega dejanja v okviru odvetniškega poklica v posamični zadevi), so nam pojasnili v uradu informacijske pooblaščenke.

Podatki (še) niso šli na Hrvaško

"Hrvaški kolegi od mene podatkov o lastnikih osebnih vozil še niso dobili. Zdaj še nismo tako daleč, ampak zakon določa, da stranki predaš vse podatke, potem ko zaključiš z zadevo. Ko bomo, se bom pri informacijski pooblaščenki pozanimal, ali te podatke lahko predam," nam je še povedal odvetnik Bakija.

"Prvi odstavek 14. člena Zakona o odvetništvu v tem primeru določa, da mora odvetnik po prenehanju zastopanja stranki izročiti njene listine in spise v izvirniku, vključno s tistimi, ki jih je pridobil po 10. členu tega zakona," meni informacijska pooblaščenka. To seveda velja le za zakonito pridobljene podatke.

Dolžnikov ne bodo ustavili na meji

Ob tem velja opozoriti, da je na Hrvaškem ureditev glede plačevanja parkiranja drugačna kot pri nas. Večino parkirišč upravljajo koncesionarji, ki v primeru neplačila ne morejo izreči globe za prekršek, kot pri nas redarji, ampak lahko od neplačnika zahtevajo plačilo dnevne karte. Gre torej za tako imenovan civilni dolg in ne prekrškovno ali kazensko zadevo. "Kdor ni plačal parkirnine, ni v nobeni policijski evidenci in ne bo imel nobenih težav na meji, nihče vas ne bo ustavil, tega se marsikdo boji," so za žurnal24.si pred časom opozorili v hrvaški odvetniški pisarni Anić in partnerji.

janez.zalaznik@zurnal24.si