Potem ko jo pretepe, dobi še položnico

Tri leta po sprejetju ...
Strokovni delavci centrov za socialno delo se že vrsto let skupaj z nevladnimi organizacijami trudijo začrtati smernice ravnanj za delo z otroki in odraslimi, ki so žrtve nasilja. Kot pravijo, so prek dela tako z žrtvami kot povzročitelji nasilja v zadnjih letih oblikovali doktrino strokovnega dela in tudi zakonodajo. Tri leta po sprejetju zakona o preprečevanju nasilja v družini predstavljajo pomembnejše ugotovitve. Med njimi je zanimiva ta, da Dolenjska izstopa kot primer dobre prakse na področju preprečevanja nasilja v družini. 

Zakon se ne izvaja v celoti
Na vprašanje, ali je zakon pomagal pri preprečevanju, nam je Dalida Horvat z Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja odgovorila: "Pozna se pri tem, da je ministrstvo sprejelo svoje protokole delovanja, pri tem, da so institucije in nevladne organizacije malo bolj povezane, postopki so jasnejši. Se pa kar nekaj stvari iz zakona še ne izvaja, denimo enotne evidence in sistematično izobraževanje kadrov. Tudi določeni členi se ne izvajajo, na primer prepustitev stanovanja. Še zmeraj se dogaja, da ženske dobivajo položnice za kršitve javnega reda in miru. Je sicer boljše medosebojno sodelovanje, ni pa še vse tako, kot bi moralo biti." Na SOS telefonu sicer nimajo izkušenj, da bi Dolenjska kakorkoli izstopala, a te ugotovitve bo verjetno utemeljila socialna inšpekcija s terena.

Več podatkov bomo predstavili v petek, ko bosta Darja Kuzmanič Korva, sekretarka Skupnosti CSD Slovenije in Sendi Murgel (SCSD) govorili o preprečevanju nasilja v družini in stanju; Dubravka Hrovatič (CSD Novo Mesto) in Dalida Horvat (SOS telefon) o izhodiščih za delo z odraslimi žrtvami nasilja in strokovna izhodišča za delo CSD pri zaščiti otrok pred nasiljem v družini; Peter Stefanoski, direktor Socialne inšpekcije bo predstavil ugotovitve socialne inšpekcije na terenu, Brigita Gašper (CSD Novo Mesto) pa bo govorila o obravnavi ogroženih otrok na CSD.