Državna volilna komisija je v postopku ugotavljanja izida volitev poslancev v DZ skrbno preverila izide volitev, ki so jih ugotavljale volilne komisije volilnih enot. "Pri dodatnem preverjanju izida volitev na državni ravni s strani neodvisne strokovne skupine se je izkazalo, da je v petih volilnih enotah prišlo do spremembe pri delitvi mandatov, ko so se upoštevali ostanki glasov na ravni države," so zapisali.
Razdelitev števila mandatov po kandidatnih listah sicer ostaja enaka, spremenilo pa se je šest mandatov, ki se dodelijo kandidatom kandidatnih list v posameznih volilnih enotah. Ti mandati se bodo tako dodelili drugim kandidatom istih kandidatnih list, ki so kandidirali v drugih volilnih enotah.
To so sprememe
V stranki Gibanje Svoboda sta tako mandat prejela kandidata Franc Props in Tine Novak, nista pa ga prejela Tomaž Lah in Jurij Lep.
V SDS sta mandat prejela Alenka Helbl in Dejan Kaloh, nista pa ga prejela Maja Kocjan in Andrej Kosi.
V NSi je mandat prejel Janez Žakelj, ni pa ga prejel Klemen Matk. V stranki Levica pa je mandat prejela Tatjana Greif, ne pa Ana Černe.
Različni programi izračunali različno
Kot so ugotovili strokovnjaki iz podjetij Intelcom in Genis ter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, so različni računalniški programi pravilno izračunali mandate, ki se dodeljujejo v skladu z 90. in 91. členom zakona o volitvah v državni zbor, kot tudi število mandatov, ki po 92. in 93. členu tega zakona pripada vsaki izmed kandidatnih list, ki je dosegla volilni prag. Do razhajanj pa je prišlo pri izbiri kandidatov znotraj posameznih list na podlagi 93. člena zakona, kar posledično pomeni spremembo pri izbiri posameznih kandidatov znotraj kandidatnih list, pojasnjuje DVK.
Obstoječi informacijski sistem za podporo pri ugotavljanju izida oziroma razdelitve poslanskih mandatov, ki je bil uporabljen tudi na državnozborskih volitvah leta 2014 in 2018, je tako sicer pravilno izračunal razdelitev mandatov na ravni volilnih enot, do napake pa je prišlo ob ugotavljanju izida oz. razdelitve mandatov na ravni države.
Česa takšnega še nismo doživeli
"Na letošnjih volitvah v DZ se je namreč zaradi visokega števila glasov, ki jih je prejela kandidatna lista Gibanje Svoboda, in nizkega števila kandidatnih list, ki so presegle parlamentarni prag, pripetila situacija, ki je na dosedanjih volitvah še ni bilo," pravi DVK.
Strokovnjaki so ob dodatnem preverjanju izidov volitev ugotovili, da obstoječa programska oprema vsebuje napako v d'Hondtovem sistemu dodeljevanja dodatnih mandatov po upoštevanju ostankov glasov na ravni države. Zato je prišlo do nepravilnega izračuna na podlagi 93. člena zakona v primeru, ko je ena od list po d'Hondtovem sistemu prejela osem ali več mandatov.
Na volitvah leta 2014 in 2018 se to ni zgodilo, zato se takrat ta napaka ni udejanjila in torej ni vplivala na izide. Na letošnjih volitvah pa sta dve listi, Gibanje Svoboda in SDS, dobili osem ali več tovrstnih dodatnih mandatov, zato se je pripetila omenjena napaka. Povzročila je, da se je pri dodeljevanju 81. mandata, ko je lista Gibanje Svoboda dosegla osmi dodatni mandat, vrstni red ponovil pri vseh listah, namesto da bi se samo pri tej listi. Preostalih sedem mandatov je bilo tako dodeljenih pravim listam, vendar kandidatom iz napačnih volilnih enot. Premešan je bil vrstni red volilnih enot, po katerih se dodeljuje mandate, pojasnjujejo v DVK.
Izvedli dodatno preverjanje
Napaka je bila nato odpravljena in izračuni ponovno izvedeni. Poleg tega je bilo z ročnimi izračuni izvedeno še dodatno preverjanje postopka dodeljevanja mandatov po d'Hondtovem sistemu, s katerim se je potrdilo pravilnost novih izračunov, so pojasnili v DVK.
Zapisnik bo objavljen v uradnem listu, poleg tega pa ga bosta predsednik DVK Peter Golob in direktor DVK Dušan Vučko v nedeljo predala predsedniku republike Borutu Pahorju. Pahor bo podpisal ukaz o sklicu ustanovne seje državnega zbora, ki bo v petek, 13. maja.
Po podatkih DVK je bilo na volitvah oddanih 1.203.373 glasovnic, od tega jih je bilo veljavnih 1.192.293. Volilna udeležba je bila 70,79-odstotna.
Volivci so najvišjo, 34,45-odstotno podporo, namenili Gibanju Svoboda, ki je tako dobila 41 poslanskih mandatov. V DZ so se uvrstile še SDS s 23,48-odstotno (27 mandatov), NSi s 6,86-odstotno (osem mandatov), SD s 6,69-odstotno (sedem mandatov) in Levica s 4,46-odstotno podporo (pet poslancev).
Izgleda, kot da pisci programske opreme vnaprej vedo za od botrov odobreno porazdelitev glasov in temu ustrezno pišejo tudi programe. Krivi so torej vnašalci podatkov, saj niso vnesli vnaprej načrtovanih oz. dovoljenih rezultatov štetja. Ali po Stalinu - ni pomembno… ...prikaži več kako se glasuje, pomembno je, kdo šteje. Tu je ta 'zamočil', program pa na to situacijo ni bil pripravljen. Šteti bi morali le 'koronsko polno cepljeni', saj so ostali zarotniki, zarotniki pa pri volitvah nimajo kaj iskati......
Morda je napaka samo izgovor ,da pridejo nekateri poslanci nazaj v parlament ,ki so bili odstranjeni ?
Tale Vučko ima kar pravi priimek. Totalni nesposobneži na DVK, volitve na 4 leta, vmes pa spijo,... pa računalniški hrošč, pa nezigosane liste, pa težave s posiljanjem v tujino, a zato plačujemo te uradnike, da niti enih volitev ne morejo… ...prikaži večo spacati, pa daje no Vučko, se kakšno mlado piarovko si omislite, po moznosti oz bivše LDS stranke.