Sestavo Zemlje si predstavljajte kot puding, ki ga ohladimo tako, da se na vrhu naredi skorjica, spodaj pa je še topla masa. Zemljino skorjo sestavljajo tektonske plošče, ki niso enotne kot skorjica na pudingu, ampak so med sabo ločene in na več delih prelomljene. Mi živimo na stičišču kar treh tektonskih plošč: Evrazijske na severu, Afriške na jugu in Jadranske mikroplošče, ki je stisnjena med obe veliki.
Tektonske plošče se nenehno premikajo, vrtijo in nagibajo v različne smeri, se zadevajo ali drsijo druga pod drugo. Kadar se zataknejo, se v zatiču med njimi začne nabirati energija. Ko se je nabere dovolj, se na prelomu zgodi preskok, kar sproži potres.
Kako potresno ogrožena je Slovenija?
Ozemlje Slovenije po številu in moči potresov sodi med dejavnejša območja. Reliefno razgibani kraji, kjer so hribi, visoki in ostri vrhovi, so z geološkega vidika mladi, zato so še vedno potresno aktivni. Slovenija leži med dvema takima mladima gorstvoma – Alpami in Dinaridi.
Najbolj občutne posledice bi potresi v Sloveniji pustili v pasu, ki poteka od severozahoda proti jugovzhodu države. Po napovedih seizmologov pa v severovzhodnem in jugozahodnem delu ni pričakovati hujših potresnih sunkov.
Najmočnejši potresi doslej
Kako zelo potresno ogrožena je Slovenija, najbolje ponazorijo podatki o nekaterih najmočnejših in najbolj rušilnih potresih na slovenskih tleh. Leta 1348 se je zgodil veliki koroški potres, najmočnejši potres v srednji Evropi. Natančna lokacija njegovega žarišča ni znana, a tresenje tal se je raztezalo v polmeru 750 kilometrov. Baron Janez Vajkard Valvasor je pisal, da je ta potres na Slovenskem porušil 26 krajev ter 40 gradov in cerkva. Pred več kot polovico tisočletja se je na območju še danes potresno aktivnega Idrijskega zgodil najmočnejši potres na slovenskem ozemlju. Tudi ob tem potresu se je tresenje tal raztezalo v vse smeri kar 750 kilometrov daleč.
Leta 1998 se je zgodil potres v Bovcu. Njegova rušilnost je bila toliko večja, ker so se potresni valovi ujeli v dolini, se odbijali od Kaninskega pogorja in povzročili ojačitev frekvenc, nevarnih za objekte. Nekaj let kasneje, leta 2004, pa je Bovec prizadel še en potres. Po trditvah seizmologov je bil to le popotresni sunek potresa iz leta 1998, ki je nastal v istem sistemu prelomov kot omenjeni idrijski potres.
Začetki opazovanja potresov in prva opazovalnica
Seizmologija, torej veda o potresih, se je pri nas začela razvijati šele po ljubljanskem potresu leta 1895. Avstrijski del avstro-ogrske monarhije je takrat organiziral zbiranje podatkov o tem, kakšni so bili učinki potresa na stavbah in kako so ga ljudje čutili. V Ljubljani je takrat začela delovati prva potresna opazovalnica. Danes pa imamo v Sloveniji tudi okoli 5.000 prostovoljcev, ki opazujejo potrese.
Preventiva se začne pri gradnji
Kljub razvoju vede o potresih in dejstvu, da ležimo na potresno ogroženem območju, pa se je prvi »pravi« potresnovarni gradbeni standard v Sloveniji uveljavil šele nekaj tednov pred izjemno rušilnim potresom v Skopju leta 1963. Prav ta potres je bil povod, da se je slovenski standard potresnovarne gradnje dopolnil in uveljavil po vsej tedanji Jugoslaviji.
Veste, kako varen je vaš dom? Informativno oceno lahko dobite v posebnem spletnem vprašalniku, ki temelji na podrobnejših analizah in ocenah okoli 1.300 stavb v Sloveniji, zbranih v bazi ZAG (Zavod za gradbeništvo Slovenije), kartah potresne nevarnosti in določilih evropske potresne lestvice.
Richterjeva lestvica ne obstaja
V zadnjem času, ko so mediji pogosto poročali o potresih, ste lahko zasledili, da večinoma navajajo magnitudo potresa. Pri tem danes mnogi pogrešajo enoto »po Richterju«. Ameriški seizmolog Charles Richter pravzaprav ni naredil lestvice, temveč formulo za izračunavanje količine energije, ki se sprosti pri potresu. Enota »po Richterju« je bila pravzaprav napaka, zato danes uporabljamo evropsko makroseizmično lestvico (EMS).
Ali je potres mogoče napovedati?
Čeprav potrese preučujemo že dobro stoletje in vemo, kako preventivno ukrepati, pa največji izziv za seizmologe še vedno ostaja napovedovanje časa potresa. Vprašanje, kdaj se bo potres zgodil, kljub številnim raziskavam še vedno ostaja uganka. Vsaj deloma pa lahko seizmologi napovedo območje in moč potresa, za kar uporabljajo karte potresne nevarnosti.
