Poziv Nilsa Muižnieksa iz Strasbourga: Premislite o teh skrajnih ukrepih

Komisar Sveta Evrope Nils Muižnieks je pozval slovensko oblast, naj še enkrat premisli o skrajnih ukrepih v zakonu o tujcih, ki jih je državni zbor sprejel sinoči. Predstavniki Sveta Evrope so namreč že včkrat poudarili, da Slovenija krši obveznosti do spoštovanja mednarodnega prava o človekovih pravicah. Ukrepi za zaostritev pogojev za vstop tujcev ob zaostrenih razmerah nimajo ustreznih varovalk. 

Z novelo zakona o tujcih je državni zbor uzakonila možnost aktivacije posebnega ukrepa, s katerim bi v primeru zaostrenih migracijskih razmer omejili vstop tujcev v državo. Ob uveljavitvi tega ukrepa (člen zakona 10.a) policija tujcu, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop v Slovenijo, ne dovoli vstopa v državo. Tujca, ki nezakonito vstopi v državo in se na območju izvajanja ukrepov nahaja nezakonito, policija privede do državne meje in ga napoti v državo, iz katere je nezakonito vstopil.

"Individualna obravnava je nujna, vendar pa sama po sebi ni dovolj, če še vedno ne bodo ustrezno preverjali posameznikovih osebnih okoliščin in prošnje za azil, migrant pa bo ostal brez pomoči," je v pismu zapisal še Muižnieks, ki je izrazil zaskrbljenost, da bi podobno zakonodajo sprejeli tudi v ostalih državah.

Zakon pred ustavno sodišče in sodišče za človekove pravice?

Svet Evrope je slovenskim pripravljavcem zakonodaje sicer večkrat ponudil pomoč, a jo je ministrica Vesna Györkös Žnidar zavrnila. V odgovoru za Žurnal24 so poudarili, da je zanje pomembno, da države članice sprejmejo zakonodajo, ki je skladna z evropsko konvencijo. V nasprotnem primeru državam grozi sojenje pred evropskim sodiščem za človekove pravice, ki je za države zavezujoče in na koncu dneva bodo morale zakonodajo tudi spremeniti.

Glede na močno nasprotovanje nevladnih organizacij obstaja sicer velika verjetnost, da bodo novi zakon že v Sloveniji presojali ustavni sodniki.

Tudi če zakon na ustavnem sodišču pade, o odstopu ministrica ne razmišlja, saj vprašanje njenega odstopa ne more biti povezano le s s tem zakonom. Če bi ustavno sodišče ugotovilo, da zakon ni sporen, pa bi bilo to za Slovenijo po njenem prepričanju izjemnega pomena. Država bi imela tako namreč bolj trdno začrtano smer, kako naj bi ravnala, ko doseže točko preloma oz. takšno obremenitev, ki ji lahko povzroči težave pri izvajanju mednarodnih obveznosti, je bila po navjanju STA jasna Györkös Žnidarjeva.