Glede na to, da množični prihodi migrantov v Evropo potekajo že dlje časa, so pristojne institucije že nabrale nekaj izkušenj glede bolezni, ki se v zvezi s tem pojavljajo. "Dosedanji podatki držav, ki jih je prečkalo veliko ljudi, kažejo, da večjih izbruhov nalezljivih bolezni ni bilo in da se pojavijo bolezni, ki jih poznamo, čeprav se nekatere marsikje ne pojavljajo več," o vplivu vstopa velikega števila ljudi z begunskim valom v Evropo pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja. "Tako so bili zabeleženi primeri akutnih črevesnih okužb, različna virusna prehladna obolenja, tuberkuloza in kožne bolezni, kot so garje, ušivost. Glede na navedeno, tudi v Sloveniji lahko pričakujemo podobne okužbe, ki jih sicer poznamo tudi pri nas."
V Opatovcu veliko prehladnih obolenj
V Hrvaškem Opatovcu, kjer begunci čakajo na vstop na Madžarsko, so te dni zabeležili porast prehladnih obolenj, povezanih s poslabšanjem vremena, predvsem nižjimi temperaturami in dežjem, kateremu so na dolgi poti izpostavljeni begunci.
Podatke za Slovenijo zbirajo na podlagi informacij zdravnikov, ki so po zakonu dolžni nalezljivo bolezen sporočiti na NIJZ. "Podatkov o zdravstvem stanju migrantov, ki potujejo čez Slovenijo, za zdaj ni na voljo," poudarjajo na NIJZ, saj večina migrantov v naši državi ostaja le kratek čas.
Večje tveganje za nekatere bolezni
Za tiste, ki bodo ostali v Sloveniji dalj časa, bodo zagotovili preglede za ugotavljanje nekaterih nalezljivih bolezni,z namenom zdravljenja in preprečevanja širjenja ter tudi cepljenje v skladu z našim programom cepljenja. "Zdravstvena služba, ki skrbi za migrante, je zlasti pozorna na zaznavanje zbolelih za ošpicami, otroško paralizo, meningokokno boleznijo, tuberkulozo, saj so v nekaterih državah, od koder prihajajo migranti, te bolezni prisotne," razlagajo na NIJZ in poudarjajo, da ni pričakovati večjega širjenja teh bolezni, kljub morebitni ugotovitvi bolezni pri migrantih.
Problem precepljenosti
Dodajajo pa, da v državah, kjer divja vojna in v katerih so sicer neurejene zdravstvene razmere, obstaja problem precepljenosti. "Dokaz za to, so stalni izbruhi ošpic v Bosni in Hercegovini, saj se cepljenje med vojno ni izvajalo, posledično pa je določen del prebivalstva necepljen in s tem ima virus dobre možnosti za kroženje med prebivalstvom," pravijo na NIJZ. "Dejstvo je, da je cepljenje najbolj učinkovita zaščita pred tistimi nalezljivimi boleznimi, proti katerim je cepivo na voljo. V kolikor posameznik ni cepljen in se sreča z virusom nalezljive bolezni, tvega, da bo zbolel za to boleznijo."
Epidemološka služba na NIJZ ves čas spremlja nalezljive bolezni in dogajanje v zvezi s tem na globalnem nivoju prek Evropskega sistema hitrega obveščanja in Nacionalne kontaktne točke Svetovne zdravstvene organizacije.
irma.hus@zurnal24.si
