“Že 16 let sem gostinec in podpisal sem že vrsto pogodb, takšne pa še ne. Pet let smo sodelovali, zdaj pa sem se jih odločil zamenjati, a moram za storitve, ki jih sicer ne bom uporabljal, plačati še celoletni pavšal. Praksa, da te kap,” se huduje
gostinec z Obale.
Pri slovenski podružnici finskega podjetja Lindström se je leta 2006 odločil v najem vzeti delovne obleke za zaposlene, omenjeno podjetje pa ga je v pogodbi zavezalo tudi k ekskluzivnemu pranju in servisiranju oblačil. Zdaj bo raje uporabljal storitve lokalnih pralnic. Oblačila Lindströma pa je moral
skladno s pogodbo odkupiti.
“Brez drobnega tiska”
“Vse stranke podpisujejo enako pogodbo, ki je transparentna in brez drobnega tiska. Ob morebitnih prekinitvah so pozvane k dialogu, predstavi se jim tudi 12-mesečni odpovedni rok,” razlaga Gregor Šilec, direktor slovenske podružnice Lindströma. Pri nas delajo dobrih 11 let, imajo več kot tisoč strank. “Enako poslovno prakso tako dolgih odpovednih rokov ima tudi konkurenca,” dodaja Šilec. Preverili smo in konkurenca trdi, da nima identičnih pogodb in načeloma tudi ne 12-mesečnega odpovednega roka.
“Mi nismo čistilnica”
Kakšen je tržni delež Lindströma pri nas, Šilec ne želi razkriti. Na večkrat ponovljeno vprašanje, zakaj strank raje ne zadržijo z dobrimi storitvami in ne plačilom “kazni” po prekinitvi sodelovanja, pa pravi: “Mi nismo čistilnica. Stranke se ne pritožujejo.”
Na uradu za varstvo konkurence brez podatkov o tržnem deležu Lindströma ne morejo oceniti, ali gre za omejevanje konkurence, na gospodarski zbornici pa pravijo, da odnosa ne morejo označiti kot nekorektnega, saj “vsako podjetje izhaja iz lastnega poslovnega modela in ščiti primarno lastne poslovne interese
in obstoj”.
