Pravice espejev visijo v zraku

Samostojni podjetniki (s. p.), ki od enega naročnika dobijo več kot 80 odstotkov prihodkov, od novega leta veljajo za ekonomsko odvisne osebe in imajo nekatere pravice kot redno zaposleni.

Kot naštevajo na ministrstvu za delo, lahko med drugim od naročnika zahtevajo prepoved diskriminacije, upoštevanje minimalnih odpovednih rokov, prepoved odpovedi pogodbe brez utemeljenih razlogov in celo plačilo, ki je v neto znesku primerljivo s plačo redno zaposlenega delavca.

Kako v praksi, ne vedo

Kako konkretno lahko to od naročnika v praksi zahtevajo, nam na ministrstvu niso razložili. Dejali so le, da ga morajo po koncu vsakega koledarskega leta obvestiti, pod katerimi pogoji delujejo, tako da mu "posredujejo vsa dokazila in informacije, potrebne za presojo vprašanja obstoja ekonomske odvisnosti". Če naročnik določb zakona ne upošteva, se lahko obrnejo na inšpekcijo oziroma sodišče.

"Te določbe se nam vsekakor zdijo smiselne, seveda pa je vse odvisno od praktične realizacije," poudarja Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Kot pravijo na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), pa tudi oni nikjer niso našli ustreznih navodil, kako te pravice uveljavljati: "Konkretnih pojasnil od ministrstva za delo ni, tudi v predlogu zakona ni bilo nobene obrazložitve tega člena. Torej konkretno ravnanje v praksi visi v zraku."

Kot opozarjajo na OZS, pa bi lahko delodajalci oziroma naročniki to razumeli tudi tako, "da je zdaj pravzaprav uzakonjena možnost, da posamezni s. p. opravlja delo izključno za enega naročnika in posledično niti ni tveganja, da bi morali osebo zaposliti". Na pomembnost razlikovanja med ekonomsko odvisnostjo in prikritimi delovnimi razmerji, ki so kršitev zakona, opozarjajo tudi na ministrstvu.

"Jasno je, da je to pojav, ki se vse bolj razširja," na vprašanje, koliko je takih s. p., ki bi dejansko morali biti zaposleni, pravi Lukič. Inšpektorat je predlani ugotovil 118, lani pa že 207 tovrstnih kršitev. "Izhodišča za pregon teh kršitev zagotovo obstajajo, a ne moremo mimo dejstva, da veliko delodajalcev izkorišča stisko oseb na trgu dela, ki jim namesto pogodbe o zaposlitvi ponudijo vse kaj drugega," sklene Lukič.