"Predsednik ne sme sprejemati poskusov podrejanja"

Začniva z najaktualnejšo družbenopolitično temo – reformami. Socialni partnerji se strinjajo, da so potrebne, tega se vse bolj zavedajo tudi ljudje, vendar se nihče ne bi ničemur odrekel. Kako ocenjujete to stanje?
Smo v fazi resnih pogajanj, kjer je treba zagotoviti dva pogoja. Prvič, ne sme se uporabljati zastraševanja. Drugič, pogajamo se z namenom, da dosežemo sporazum. V Sloveniji nimamo razvite kulture kompromisa in sporazumov, je pa treba zdaj opraviti premik v tej smeri.

Tudi vi ocenjujete, da je suverenost Slovenije pod vprašajem? Obstaja možnost, da bi morali zaprositi za mednarodno pomoč, če reforme padejo tudi tokrat?
Če bi bili sami zelo nespametni, bi se v tak položaj lahko spravili. Ampak mislim, da smo Slovenci racionalni, kar vedno pokažejo tudi volitve. Če se racionalno pogovarjamo, te nevarnosti ni. Zato še enkrat opozarjam, da je treba prenehati zastraševati.

Se strinjate z vsemi varčevalnimi ukrepi?
Vprašanje je, ali so vsa odrekanja razumna. Zelo me skrbijo predlagani rezi na področju visokega šolstva. Če tu ne bo pametne rešitve, nam grozi velik upad kakovosti. Ne zanašajmo se na to, da bodo nove šole rasle kot gobe po dežju in da bodo kakovostne.

Kdaj ste se zadnjič pogovarjali s predsednikom vlade?
Konec avgusta.

Ni skrivnost, da se z Janezom Janšo ne razumeta. Bi se težave, v katerih se je Slovenija znašla, lažje rešile, če bi pri tem predsednik republike in premier tesneje sodelovala?
Spomnil bi vas, da je bilo z moje strani, odkar sem predsednik republike, sodelovanje z vlado vedno korektno. To velja tako za čas vlade Boruta Pahorja kot Janeza Janše. Seveda teh pogovorov ne morem vsiljevati. Če bo predsednik vlade želel, se bom z njim pogovarjal. V naši ureditvi je tako, da je predsednik samostojen, ker je izvoljen na splošnih volitvah, in je dolžan nastopati po svoji vesti, ne pa sprejemati poskusov podrejanja. Ti poskusi pa so in so bili v naši 20-letni zgodovini ves čas prisotni.

Tudi Pahor pravi, da v času, ko je bil premier, od vas ni dobil takšne podpore, kot bi jo potreboval.
Gospod Pahor je med svojim predsedovanjem vladi dobil vso mojo podporo za projekte, ki so si jo zaslužili. Sem pa bil dolžan opozoriti na težave, ki so se takrat pojavljale v delu vlade. To je bilo narejeno dobronamerno. Predsednik republike ni na položaju propagandnega ministra vlade.

Kako ocenjujete volilno kampanjo? O vsebini doslej nismo slišali veliko.
Programi in strankarske ideologije pri predsedniških volitvah nikoli niso v ospredju. To so volitve, na katerih se izbirajo osebnosti. To se čuti tudi v kampanji. Volilci v kontekstu osebnosti presojajo vsebine in zamisli, ki jih imajo.

So pa bile dosedanje volilne kampanje tudi bolj umazane. Lahko udarce pod pasom še pričakujemo?
V dosedanjem poteku kampanje je bilo izrečenih tudi nekaj neutemeljenih kritik. Na primer da zavračam vse reforme, kar ne drži. Večkrat sem že povedal, da ključne reforme podpiram. Še več, ocenjujem, da sta vlada in njen minister Andrej Vizjak kot pogajalec zavzela boljši pristop k pogajanjem, kot je bilo v primeru prejšnje vlade. Kampanja žal ne more biti drugačna od splošne politične kulture pri nas.

Vaša je medijsko najmanj privlačna. Kako gledate na konkurente in njihove strategije nagovarjanja volilcev?
Moja kampanja je povezana z dejstvom, da sem aktualni predsednik. Opravljam predsedniško funkcijo, zato kampanji posvečam manj časa. Zaradi ugleda funkcije se ne morem spuščati v medijsko všečne dejavnosti, tudi če bi želel. Kampanj drugih kandidatov pa ne ocenjujem. To je stvar volilcev, ki bodo svoje povedali na volitvah.

Ste letos občine in druge dogodke tako intenzivno obiskovali, ker je volilno leto? Ali se vam to ne zdi izkoriščanje predsedniške funkcije za namen kampanje?
Ko smo delali statistiko obiskov po občinah ali drugih javnih dogodkov, smo ugotovili, da ne odstopa od povprečja v prejšnjih letih. V preteklosti se je to manj opazilo, ker ni bilo kampanje in ti dogodki za medije niso bili zanimivi. Letos je bilo takih dejavnosti za kakšen odstotek več, vendar ni izrazitega odstopanja.

Po naših izračunih je bilo teh obiskov trikrat več kot prejšnja leta.
Ne, to ne drži.

Kakšno sporočilo daje Slovenija mednarodni skupnosti s tem, da ima predsednika vlade v kazenskem postopku, hkrati pa se čaka, da se zoper šefa opozicije napiše ovadba?
Slovenija je država v tranziciji. Mi nekaterih tranzicijskih nalog še nismo opravili. Imamo tudi težave s politično kulturo, ki jih bo treba postopoma odpraviti. V primeru Zorana Jankovića je policija šele začela postopke; videli bomo, kaj se bo zgodilo. Ne bi želel, da se ti posegi že kar interpretirajo kot dokončni, saj je zadeva šele na začetku. V primeru predsednika vlade je stvar drugačna. Ti procesi potekajo že od leta 2008 in so globoko v kazenskem postopku. Na mednarodni ravni to ni neopaženo, vprašanje je, koliko nas to ovira. Jaz ne bi želel dati pretirano pesimistične ocene.

Menite, da bi morala odstopiti?
To je vprašanje etike. Nihče ne more biti etičen namesto drugega.

Zakaj Slovenci nismo zmožni preseči delitve na domobrance in partizane? Je sprava sploh mogoča?
Mislim, da je pri ljudeh sprava dosti bolj napredovala, kot je to videti na politični površini. Obstajajo politične skupine, ki imajo politični interes za vzdrževanje ter krepitev razhajanj in napetosti.

Koga imate v mislih?
Tiste, ki so izgnali praporščake s proslave ob dnevu državnosti. Bili so že povabljeni, a so jih odslovili. To je dejanje, ki ne more biti dobro in ni bilo potrebno. Je pa zelo ilustrativno, saj kaže na politično prakso in kulturo pri nas. Na področju sprave je mogoče veliko narediti, če se politični akterji takemu početju odpovedo.

Kaj lahko v tej smeri naredi predsednik?
V vsakem primeru mora povedati svoje mnenje. Ko vidi tak pojav, ga mora kritizirati. S svojimi dejanji lahko pokaže neko pot, ki krepi spravo. Jaz vsako leto 1. novembra položim venec ob spomenikih žrtvam fašizma in nacizma, tudi v Rogu, na Teharjah ali Teznem.

No, z obiskom letošnje proslave v Dražgošah niste ravno prispevali k spravi ...
V Dražgoše so me povabili kot govornika. Predlagal bi, da si kritiki preberejo moj govor; nastopil sem z vsebino, ki je bila izrazito naravnana k spoštovanju zgodovine in spravi.

Bi šli na proslavo v Kočevski rog, če bi vas povabili?
Seveda. Vedeti morate, da gre predsednik tja, kamor ga povabijo, če presodi, da je njegova navzočnost potrebna,

O delitvah se govori že na levici sami. Če povzamem Lukšiča, je stara levica za Türka, nova za Pahorja. Kakšen znak je to za volilce?
Ta trditev je povsem brez podlage. Ne vem, ali je bila dobro premišljena, vsekakor pa ni točna. Jaz imam zelo široko in raznovrstno podporo. Poleg različnih civilnodružbenih organizacij me podpira sedem političnih strank – Pozitivna Slovenija, Desus, Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije, Demokratična stranka dela, Liberalna demokracija Slovenije, Zares in Zveza za Dolenjsko. Upam, da ne boste te raznovrstne druščine razglasili za staro levico.

Kako odgovarjate na očitke, da ste z objavo fotografije Janeza Drnovška v svoji predvolilni brošuri zlorabili pokojnega predsednika?
Ti očitki so popolnoma brez osnove. Gre za uraden posnetek s primopredaje, ki je bil objavljen v vseh časopisih. Pri tej fotografiji pa je najpomembnejši citat z enega od nastopov predsednika Drnovška. Povedal je, da je imela vlada, ko je bil predsednik, željo, da bi si ga podredila. Opazil je težnjo, da si poskuša podrediti gospodarstvo, politiko in medije, vendar je bil prepričan, da si predsednika republike, dokler bo na funkciji on, ne bo mogla podrediti, ker bi bilo to protiustavno. Ta misel je izrazila neko splošno značilnost naše politike, ki jo opažam tudi jaz.

Tudi Jurij Gustinčič se je kot vaš podpornik pojavil v vaši brošuri. Nekaj dni pred tem ste mu podelili odlikovanje. Se vam zdi to higienično? Zdi se kot trgovina z odlikovanji.
Ne. Poznam ga že dolgo in njegovo delo zelo cenim. To je človek, ki je veliko naredil za svobodo besede in kakovostno novinarstvo, zato je prav, da je dobil odlikovanje.

Menite, da ste bili boljši predsednik kot Milan Kučan ali Janez Drnovšek?
Te primerjave niso zame. Predsednik mora delati, kot najbolje ve in zna. Primerjave pa bodo delali volilci, javnost in mediji. Jaz poskušam narediti, kar je mogoče dobro v obstoječih razmerah. Upoštevati je treba, da so razmere v vsakem mandatu nekoliko drugačne, so pa, kot sem že povedal, nekateri problemi tudi isti.

Ali obžalujete kakšno potezo iz predsedniškega mandata?
Obžalujem, da nisem bolj javno in agresivno nastopil, ko so lani zastala oziroma propadla pogajanja o pokojninski reformi in je postal referendum neizbežen. Je pa predsednik republike ves čas izpostavljen, zato je jasno, da se včasih pojavijo izjave, ki niso najbolj posrečene in povzročijo tudi kakšno zamero. Gotovo se spomnite moje izjave o Hudi Jami, ki je bila res nerodna. Ampak mislim, da se je dalo razumeti, da sem takrat govoril o političnih manipulacijah v zvezi s povojnimi poboji. Seveda pa bi ta izjava lahko bila celovitejša in bolj opisna ter bi bilo okoli tega manj nesporazumov in političnih napetosti.

Kaj boste počeli, če ne boste izvoljeni?
S tem vprašanjem se ne ukvarjam, ker sem že od mladih nog navajen, da se posvetim le nalogi, ki je pred mano. Zdaj je ta naloga, da sem izvoljen, in o drugih stvareh ne razmišljam.

Pred kratkim ste na eni od radijskih postaj prepevali Beatle. Jih radi poslušate?
Ah, to so spomini na mlada leta. Sicer pa veliko poslušam tretji program Radia Slovenija; rad imam baročne skladbe. Je pa res, da na Twitterju sem ter tja objavim kakšno zanimivo skladbo. Nazadnje je bila to All Along the Watchtower Jimija Hendrixa.

Danila Türka si pa res ne predstavljam kot hipija ...
Saj nisem bil hipi. To je bila takrat priljubljena glasba, ki smo jo vsi poslušali. To so bili še časi vinilnih plošč.