Predvolilni pesek v naše oči

Politiki nam obljubljajo, da bodo ukinili nepotrebne agencije, čeprav nihče ne pove, katere. Vseeno se to sliši zelo lepo. Država potrebuje denar, birokracije je preveč, na tak način pa ubijemo dve muhi na en mah. Realnost je seveda malce drugačna. Najbrž si težko predstavljate, da v Sloveniji ne bi bilo nikogar, ki bi skrbel za to, da so letala varna ali da na trgu ni ponarejenih zdravil. Prav tako mora država upravljati svoje premoženje. Zato je jasno, da se za ukinitvijo agencij v resnici skriva zgolj reorganizacija. Uslužbence in pristojnosti bi pač prenesli pod neki drugi državni organ. Morda bi sicer prihranili za plačo kakšnega direktorja, a če pogledamo nekaj osnovnih stroškov za ustanovitev določenih agencij, hitro vidimo, da bi že sama reorganizacija verjetno stala več kot njihove plače. Veliko hrupa za nič, torej.

Neodgovornost. Drugo vprašanje pa je seveda, ali ustanovitev agencij pomeni izgovor za izmikanje odgovornosti. Politiki morajo za svoja dejanja ter nastavljanje (ne)sposobnih direktorjev in članov uprav, ki mislijo zgolj na lastne koristi, ne pa na koristi svojih zaposlenih, pač prevzeti odgovornost. Vseeno pa v razpravi o tem, ali bi bilo upravljanje davkoplačevalskega denarja transparentnejše, če se iz njega politika vsaj na videz umakne, ne smemo pozabiti, da smo v Sloveniji poskusili že z obema različicama. In ob številnih državnih podjetjih v rdečih številkah ljudje pač ne morejo biti zadovoljni ne z eno ne z drugo.