Ponoči smo v skladu z uredbo o določitvi obdobja poletnega časa premaknili urine kazalce za 60 minut nazaj. Nekateri premik kazalcev jemljejo kot pozitvno stvar, ker lahko spimo eno uro dlje.
Sprememba biološke ure pa ni tako preprosta. Premik ure vpliva na spremembo človekovega notranjega ritma, zato zdravniki priporočajo, da nekaj dni pred premikom ure svoje telo pripravimo tako, da se vsak dan zbudimo vsaj 15 minut prej kot ponavadi.
Sprememba časa vpliva na pogostost srčnih infarktov
Znanstveniki so v povezavi s premikom kazalcev opazili, da je ob spomladanski spremembi več srčnih infarktov in v jesenskem premiku manj kot v ostalih mesecih v letu. Glede na to, da je spomladi pogostost srčnega infarkta pri ženskah večja kot pri moških, strokovnjaki sklepajo, da so ženske bolj občutljive za časovne spremembe kot moški.
Znanstveniki so ugotovili tudi, da prestavljanje ure vpliva na mlajše ljudi in otroke, starejši naj ne bi bili tako občutljivi, ker je njihov dnevni razpored opravil bolj fleksibilen. Prav tako naj bi obstajala razlika med spoloma.
Izkoristimo dnevno svetlobo, prihranimo energijo
Sicer pa je sprememba urnega zamika koristna z gospodarskega vidika, saj zaradi večje izkoriščenosti dnevne svetlobe prihranimo veliko energije. Venezuelski predsednik Hugo Chavez pa se je leta 2008 odločil, da bodo premaknili za pol ure naprej, kar bi po njegovi oceni zatradi daljše izpostavljenosti sončni svetlobi pozitivno vplivalo na metabolizem ljudi. Ocenil pa je tudi, da se bo izboljšala tudi njihova učinkovitost na delo in v šolah.
Več sonca, več kožnega raka
Nasprotniki premika urinih kazalcev ostre kritike argumentitrajo z navedbami, da sprememba lahko pretrese biološko uro ljudi in poslabša njihovo razpoloženje, energetskih prihrankov pa je malo ali sploh nič. Tako nasprotujejo tudi spomladanskemu premiku kazalcev in trdijo, da večja izpostavljenost soncu, ki naj bi pospešila proizvajanje vitamina D, a hkrati lahko povzroči kožnega raka.
Znano je tudi , da so se starodavne civilizacije dnevno prilagajale soncu in veliko bolj dinamično 'spreminjale urine kazalce'. Tudi rimske vodne ure so imele za različne mesece v letu različna časovna razmerja. Tako je zimska ura trajala 44 minut, poletna pa kar 75 minut.
