Zagovornik načela enakosti ugotavlja, da je trajna prepoved darovanja krvi, ki velja za vse istospolno usmerjene moške, diskriminatorna. Iz možnosti sodelovanja pri tej pomembni človekoljubni dejavnosti so namreč izključeni kljub temu, da se varnost krvodajalstva zagotavlja tudi s testiranjem odvzete krvi na prisotnost virusov.
Slovenija med redkimi s takšno ureditvijo
V Evropski uniji le redke države trajno prepovedujejo krvodajalstvo vsem moškim, ki so imeli spolne odnose z moškimi. Poleg Slovenije imajo takšno ureditev še Hrvaška, Grčija in Litva. V ostalih državah trajne prepovedi darovanja krvi za vse iz te skupine oseb ni ali pa je zgolj začasna in odvisna od tega, ali je imel potencialni krvodajalec v določenem časovnem obdobju pred darovanjem krvi tvegan spolni odnos.
V postopku ugotavljanja diskriminacije je zagovornik načela enakosti Miha Lobnik ugotovil, da je bila splošna prepoved darovanja krvi za vse istospolno usmerjene moške pri nas uveljavljena zato, ker so ti glede na statistiko odkritih primerov okužb z virusom HIV izpostavljeni večjemu tveganju za okužbo.
Podatki NIJZ za obdobje 2009–2018 kažejo, da je med novoodkritimi okuženimi z virusom HIV okrog 16 odstotkov žensk in moških virus dobilo ob heteroseksualnem spolnem odnosu, 14 odstotkov novookuženih pa je bilo iz statistične kategorije neuvrščenih.
Legitimen cilj, nesorazmeren ukrep
Po opravljenima testoma legitimnosti in sorazmernosti ukrepa je Lobnik ocenil, da je cilj uvedene prepovedi darovanja krvi legitimen, saj je prav, da je prejemnikom zagotovljena neoporečna kri. Je pa nato ocenil tudi, da avtomatična in trajna prepoved darovanja krvi za vse istospolne moške ni povsem ustrezen, niti edini možen in tudi ne sorazmeren ukrep za doseganje zastavljenega cilja.
"Trajna prepoved darovanja krvi samo za istospolno usmerjene in biseksualne moške tako ne more biti ustrezno sredstvo za zagotavljanje varnosti darovane krvi, saj se s prepovedjo izključi le del tistih, ki bi lahko imeli katerega od krvno prenosljivih virusov", ocenjuje zagovornik načela enakosti.
Nadalje je ugotovil, da je možnost okužbe z virusom HIV in drugimi virusi, ki se prenašajo s krvjo, predvsem odvisna od spolnega vedenja, ki pa s spolom in spolno usmerjenostjo ni nujno povezano. Ukrep vnaprejšnje in trajne prepovedi darovanja krvi za vse moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, bi bil lahko milejši, in sicer bi začasno lahko prepovedal darovanje krvi le tistim, ki imajo več partnerjev ali tvegane spolne odnose.
Lobnik je ob tem ugotovil še, da se vsa darovana kri že vrsto let preverja na morebitno prisotnost nekaterih virusov. Poleg trajne prepovedi darovanja krvi je torej že v veljavi še dodaten način zagotavljanja varnosti krvi kar dodatno potrjuje oceno, da uveljavljena ureditev ni edini možni način za zagotavljanje varnosti darovane krvi.
V okviru testa sorazmernosti je Lobnik presodil tudi, da ta ukrep med drugim ohranja in širi predsodke o istospolnih odnosih kot takih in utrjuje stigmatizacijo istospolne usmerjenosti. Stigmatizacija istospolne usmerjenosti pa sama po sebi ne zagotavlja večje varnosti v krvodajalstvu.
