S 1. aprilom 2019 se spreminja višina minimalne bruto urne postavke, ki bo po novem 4,89 evra oziroma 16 centov več kot doslej. Nova urna postavka bo veljala za študentske napotnice, ki bodo izdane od omenjenega datuma dalje. Študentsko delo, ki bo opravljeno do 31. marca 2019, bo tako obračunano še po stari urni postavki, ki znaša 4,73 evra.
Zadnjič se je višina minimalne bruto urne postavke spremenila 1. aprila lani. Takrat se je minimalna urna postavka zvišala za 12 centov, s 4,61 evra na 4,73 evra.
Prihaja še večja sprememba
Študentskemu delu in študentskim servisom pa se obeta še večja sprememba. Sporazum, ki so ga koalicijske stranke podpisale z opozicijsko Levico, namreč predvideva postopno ukinitev posredovanja študentskega dela preko študentskih servisov. Časovnica, ki jo podpisnicam nalaga sporazum, predvideva, da bo predlog že aprila po rednem postopku vložen v državni zbor, zakon pa naj bi bil sprejet junija letos.
Sporazum predvideva prenos posredovanja študentskega dela s študentskih servisov na Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ). To naj bi, kot je zapisano v sporazumu, zagotovilo dodatna sredstva za štipendije v višini približno 7 milijonov evrov. Po preteku prehodnega obdobja pa bi sledila ukinitev posredovanja študentskega dela prek študentskih servisov.
V sporazumu je ocenjeno, da koncesionarji, ki posredujejo študentsko delo, prek koncesijske dajatve letno prejmejo okoli 10 milijonov evrov.
"Študentje in dijaki bodo na robu preživetja"
Študentski servisi so zaskrbljeni, kaj bi takšna odločitev vlade prinesla. "Študentje in dijaki bodo na robu preživetja, poslabšal se bo finančni položaj celih družin. Tistih nekaj posameznikov, ki jim že sedaj ni treba delati, tega poslabšanja ne bodo občutili. Neenakost med študenti se bo izredno povečala," opozarjajo v e-Študentskem Servisu.
Ker so podjetja vajena hitrega in enostavnega posredovanja del, bi sprememba sistema lahko vodila do tega, da bi podjetja raje uporabljala druge oblike dela, kot so delo na črno in prisilna espeizacija. Izključeno ni niti to, da bi podjetja dodatno obremenila svoje zaposlene z nadurami, menijo.
Lani je storitve e-Študentskega Servisa uporabljalo približno 66.000 dijakov in študentov. Dijaki in študenti v povprečju opravijo 9 ur občasnega dela na teden in zaslužijo v povprečju 170 evrov neto na mesec. Večina dijakov in študentov dela v poletnih mesecih, ko nimajo študijskih obveznosti.
"Gre za zelo kompleksno storitev"
"Posredovanje študentskega dela je na videz enostavno, v resnici pa gre za zelo kompleksno storitev, ki uporabniku navzven ni vidna. Opravimo izredno veliko število opravil za minimalno, zakonsko predpisano provizijo 2,69 %, katere plačnik so izključno delodajalci," opozarjajo v e-Študentskem servisu. "Glede prenosa poslovanja na Zavod za zaposlovanje menimo, da bi zavod rabil vrsto let in veliko večja sredstva, da bi vzpostavil vsaj pogojno delujoč sistem. Dobre storitve, kot je danes, pa študenti in dijaki ter delodajalci ne bi bili deležni nikoli več."
Skrbi jih tudi, kako bi ZRSZ uspelo zagotoviti tako ustrezen sistem kot dovolj kadra, da bi opravljali še posredovanje študentskega dela. "Zavod ima trenutno okrog 80.000 brezposelnih, sedaj bi dobil še novih 100.000 dijakov in študentov in 30.000 delodajalcev. Obseg dela bi se zavodu podvojil, saj bi delo, ki ga sedaj opravlja 19 podjetij – študentskih servisov, moral opraviti zavod sam. Zavod za zaposlovanje je pred leti že posredoval študentsko delo, vendar je posredoval izredno majhno količino tovrstnega dela in ga je kmalu prenehal posredovati," opozarjajo.
Na Zavodu RS za zaposlovanje napovedanega prenosa še ne komentirajo, saj, kot pravijo, ni še sprejete nobene dokončne rešitve. Ko bodo zadeve jasne, bodo o tem obvestili javnost.
Konec zalaganja zaslužkov
Ukinitev študentskih servisov bi pomenila tudi ukinitev ene od za študente zelo pomembnih prednosti – zalaganja zaslužkov. "Na e-Študentskem Servisu založimo preko 94 % zaslužkov. Zalaganje zaslužkov pomeni, da študent prejme zaslužek takoj, ko delodajalec vrne obračun ur in ne čaka na plačilo delodajalca," pojasnjujejo postopek. "V primeru, da bi študentsko delo posredovala javna institucija, zalaganja zaslužkov ne bi bilo več. Študenti bi morali čakati mesece, pri tem pa bi bili v veliki finančni stiski."
Študentski servisi so dolžni o zaslužkih in obsegu študentskega dela dnevno poročati Finančni upravi RS in letno Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Celoten znesek, ki ga podjetje plača za opravljeno študentsko delo, študentski servis porazdeli po ključu, predpisanem z zakonodajo ZUJF-C. Vsi prispevki, dajatve in provizije so določeni s strani države, plačujejo pa jih delodajalci.
a lohk ne čakam v vrsti na Zavodu že pri 19 letih
ukiniti študentsko delo čimprej !!!!!!!
Studentski servisi se za sebe bojijo da bi bili ukinjeni kajti ,zelo dobro zivijo na racun studentov.