"Članstvo v EU kljub temu olajšuje nekatere probleme, predvsem v smislu, da smo v območju evra," je še dejal predsednik republike Danilo Türk ob robu prvomajske slovesnosti na Svetem Joštu pri Kranju. Predsednik je še izrazil prepričanje, da EU problemov, ki so povezani z izgubo delovnih mest, ne zna reševati."In tega takrat, ko smo vstopali, nismo mogli vedeti. Danes bomo morali najti rešitve, ki bodo zagotovile delovna mesta našim delavcem. To je naloga te države in naše vlade," je še dodal.
|
Krize niso povzročili ne delavci v Pragi, ne politiki v Srbiji. Olli Rehn |
|
Evropski komisar za širitev Olli Rehn je na današnji mednarodni konferenci v Pragi poudaril, da proces širitve Evropske unije na Zahodni Balkan ne sme biti žrtveno jagnje globalne finančne in ekonomske krize. Poudaril je, da krize niso povzročili ne delavci v Pragi, ne politiki v Srbiji. "Moramo ohraniti evropsko perspektivo za jugovzhodno Evropo s končnim ciljem članstva teh držav v EU, ko vsaka država izpolni pogoje. Ni se nam potrebno premikati s hitrostjo naboja, vendar se moramo premikati. Samo potovanje je enako pomembno kot končni cilj," je dejal.
Rehn je sicer ocenil, da je v petih letih svojega mandata izpolnil pet od šestih ciljev, ki si jih je postavil ob prihodu na komisarsko mesto leta 2004, z izjemo ponovne združitve Cipra. Med izpolnjenimi cilji je navedel razrešen status Kosova, dejstva, da je Hrvaška v zadnji fazi pogajanj, da so vse države Zahodnega Balkana trdno na evropski poti skozi sporazume o stabilizaciji in pridruževanju, da je Turčija prav tako na evropski poti in da ima EU sedaj 27 članic.
Rehn se sicer udeležuje konference EU z naslovom Od padca železne zavese leta 1989 do širitve Evropske unije v letu 2004, ki poteka v Pragi, in na kateri bosta slavnostna govorca ravno on in evropski komisar za kulturo, izobraževanje in usposabljanje Jan Figel.
Dvojna obletnica |
|
Leto 2009 je dvojna obletnica – pred 20 leti smo bili priča padcu Berlinskega zidu in železne zavese, danes pa EU praznuje peto obletnico največje širitve doslej, ki je uspešno združila Vzhod in Zahod. |
Prvega maja 2004 je Slovenija postala članica Evropske unije (EU) in s tem uresničila enega svojih ključnih strateških ciljev. Vstop Slovenije v EU je na referendumu 23. marca 2003 podprlo kar 89,64 odstotka volivcev. Prej je bilo treba skozi večletna pogajanja doseči dogovor o pogojih pristopa Slovenije in prilagoditi slovensko zakonodajo evropski.
V skupini desetih vzhodno- in srednjeevropskih držav se je tako EU pridružila še Slovenija, velika širitev na vzhod pa se je nato leta 2007 sklenila s pridružitvijo Bolgarije in Romunije. 1. maja 2004 so v EU vstopile Slovenija, Slovaška, Češka, Madžarska, Poljska, Litva, Latvija, Estonija, Ciper in Malta.
Nadaljnja širitev je nujna
Pet let po veliki širitvi se sicer EU loteva širitvena utrujenost, predvsem zaradi drugih velikih težav, s katerimi se sooča, med katerimi so najbolj pereče težave z Lizbonsko pogodbo ter finančno in gospodarsko krizo. Toda mnogi menijo, da se EU zaveda, da je nadaljnja širitev nujna, če želi okrepiti svojo globalno vlogo in zagotoviti stabilnost v svoji soseščini.
