Preverili smo zaposljivost slovenskih diplomantov

Eden od pomembnih dejavnikov pri odločitvah so tudi možnosti kasnejše zaposlitve. Dejstvo je namreč, da so nekateri kadri že zdaj lažje zaposljivi kot drugi. Katere poklice bodo najbolj iskali v prihodnje, preverite v spodnjem prispevku.

Poklici prihodnosti Slovenija To bodo najbolj iskani kadri

»Ideja družbe 5.0 poudarja sodelovanje različnih smeri«

»Hitro spreminjajoča se družba in z njo tudi poklici je postala del naših življenj in tudi prihodnjih generacij. Stalnice, ki pa so lastne naši človeški naravi in kulturi, ostajajo naše edinstvene intelektualne kapacitete, radovednost, iniciativnost, pozitivna akcija in reševanje problemov,« pojasnjujejo na Univerzi v Ljubljani.  

Zato je po njihovih besedah ključno, da mladi pridobijo čim bolj poglobljeno znanje in specifične veščine na različnih področjih, kar jim bo omogočilo, da bodo pripravljeni in usposobljeni za spremembe, fleksibilne odzive na kompleksne, prevladujoče interdisciplinarne probleme in trende v naših spreminjajočih se družbah.

»Poklicev, ki jih bomo potrebovali čez pet, deset oziroma več let, se sicer ne da zanesljivo napovedati, saj se družba neverjetno hitro spreminja. Čeprav se velikokrat govori, da so tako imenovani poklici prihodnosti naravoslovne in tehniške stroke, pa je treba opozoriti, da ideja družbe 5.0 poudarja sodelovanje različnih smeri; od naravoslovja, tehnike, do humanistike, družboslovja, umetnosti,« poudarjajo.

Dodajajo, da so tehnološki velikani ugotovili, da njihove inovacije navdušujejo tehnološke navdušence, hkrati pa ima velik del družbe določeno mero strahu pred novo tehnologijo ali pa se ji vsaj izogiba: »Zato so poleg IKT strokovnjakov začeli zaposlovati tudi antropologe, psihologe, sociologe, ki pomagajo tehnološke dosežke prevesti v razumljiv jezik in jih približati ljudem.«

»In prav zato smo na Univerzi v Ljubljani ponosni, da še vedno, kar je vse bolj redkost tudi v svetovnem merilu, ponujamo študij na vseh področjih znanosti in umetnosti. Družba prihodnosti potrebuje sodelovanje različnih ved in temu primerno različne poglede na svet,« pojasnjujejo.

Zaposljivost diplomantk in diplomantov spremljajo od leta 2014 na Univerzi v Ljubljani s pomočjo različnih metodologij. Pravijo, da se na ravni posameznih študijskih programov na nekaterih programih zaposljivost spremlja že od 90. let.

Zaposljivost spremljajo z analiziranjem uradnih podatkovnih virov, ki jih zbirajo različni državni organi, z neposrednim anketiranjem diplomantk in diplomantov ter s pomočjo različnih alumni klubov in sekcij.

Zanimanje študentov in potrebe trga

Na Univerzi v Mariboru (UM) pravijo, da spremljajo zanimanje študentov za študij, prav tako pa tudi potrebe na trgu delovne sile. Z različnimi deležniki usklajujejo tako spremembe obstoječih študijskih programov kot pripravljajo nove.

»Mehanizmov za usklajevanje je več – od programskih svetov, v katere so vključeni različni deležniki, vključno z zaposlovalci na posameznem področju, do vključenosti v različna druženja in podobno,« opisujejo.

Glede na razvoj storitev in tehnologij v zadnjih letih, še posebej v zadnjih dveh letih, ko je svet zaznamovala epidemija covida-19, so po njihovih navedbah poklici prihodnosti povezani z razvojem novih tehnologij, zlasti na področju informacijskih in računalniških znanosti, kemije ter mehatronike, strojništva in gradbeništva.

Zaradi porasta ozaveščenosti o varstvu okolja ter s tem povezane ideje o trajnostnem razvoju lahko pričakujemo, da bodo v prihodnosti bolj iskani poklici s področja naravoslovnih ved ter varstva okolja, prav tako je v času epidemije varna in odporna oskrba postala prioriteta v evropskem prostoru, epidemiološka kriza je pokazala tudi na deficitarnost ter pomembnost poklicev s področja zdravstvenih ved, medicine, dentalne medicine ter biotehnologije.

Univerza v Mariboru

Po podatkih, ki jih beležijo v Prijavno-informacijskem centru Univerze v Mariboru (UM), ponudba študijskih programov in interes kandidatov po poklicih prihodnosti sledita povpraševanju. »Glede na podatke o številu prijavljenih kandidatov na posamezne študijske programe v zadnjih letih beležimo povečan interes kandidatov za študij računalništva, informatike, medijskih komunikacij, strojništva ter mehatronike, prav tako na naravoslovnih študijskih programih, kot sta matematika in kemija, ter na študijskih programih s področja zdravstvenih ved in medicine. Med družboslovnimi in humanističnimi poklici prevladujejo predvsem predšolska vzgoja in nekateri drugi študijski programi za izobraževanje učiteljev,« opisujejo.

Dodajajo, da je v okviru UM je ustanovljenih 17 članic, ki delujejo na večini študijskih področjih. Njihovi diplomanti se zaposlujejo pri vseh delodajalcih v Republiki Sloveniji, ki pokrivajo ustrezna področja in iščejo kader na trgu dela, torej tako za javni sektor (ministrstva, sodišča, fakultete, klinični centri, zdravstveni domovi, agencije, inštituti, javni zavodi itd.) kot zasebni sektor (podjetja, banke, odvetniki, notarji, muzeji).

Na Univerzi v Mariboru za pridobivanje podatkov o svojih diplomantih izvajajo anketo o zaposljivosti in zaposlenosti diplomantov Univerze v Mariboru, a je težava v direktivi GDPR, zaradi katere so morali bazo Alumni na Univerzi v Mariboru izbrisati in jo vzpostavljajo na novo: »Zaradi slednjega so članice za potrebe spremljanja diplomantov vzpostavile svoje sisteme, rezultate katerih pa uporabljajo v samoevalvacijah študijskih programov.«

»Številni poklici prihodnosti še ne obstajajo«

»Univerze prvenstveno izobražujemo visoko kvalificirane profile, ki niso le strokovnjaki na svojem področju, ampak tudi iznajdljivi in
proaktivni. Številni poklici prihodnosti še ne obstajajo, zato je pomembno, da jih bodo naši diplomanti znali prepoznati in izkoristiti priložnosti, ki jim jih bodo ponujali,« je za Žurnal24.si pojasnil Aleš Oven, pomočnik rektorice Univerze na Primorskem (UP).

Prav tako po njegovih besedah spremljajo razvoj v tujini in hitro ponudijo programe, ki jih zaposlovalci še ne iščejo, »se pa zavedamo, da jih bodo iskali v prihodnost. Tak primer je bil profil bioinformatika, ki je bila na severu Evrope že uveljavljen, pri nas pa sprva ni bilo zanimanja med dijaki. A v nekaj letih je program postal zanimiv, predvsem ker je ponuja številne možnosti kariere.«  

Pravi, da je zato težko napovedati, kateri poklici bodo v prihodnje najbolj iskani. Zagotovo bodo regulirani poklici ostali pomembni, na primer zdravstveni tehnik, učitelj, a za vsako univerzo je še mnogo pomembneje, da spodbuja mlade h kritičnemu razmišljanju in iznajdljivosti ter k temu, da sami proaktivno soustvarjajo svoje poklicne poti in gradijo družbo.
Aleš Oven, pomočnik rektorice Univerze na Primorskem 

So pa na UP za študijsko leto 2022/2023 glede na predikcije družbenih potreb povečali število razpisanih mest na univerzitetnem študijskem programu Fizioterapija za 15 mest in na univerzitetnem študijskem programu Računalništvo in informatika za 10 mest, hkrati pa zmanjšali število razpisanih mest na visokošolskem strokovnem študijskem programu Management.

Na UP že ves čas spremljajo zaposljivost diplomantov – v preteklosti prek anket, sedaj pa je MIZŠ izpostavil sistem spremljanja zaposljivosti diplomantov preko povezanosti informacijskih sistemov v državi, t. i. kartice študijskih programov: »Tako je za vsak študijski program posebej možno preveriti kaj se dogaja z našimi diplomanti, podatki pa bodo javno dostopni.«

Delodajalce spoznajo že na praksi

"Naši diplomanti so najbolj iskan kader, ne pa iskalci zaposlitve. Na Alma Mater Europaea izvajamo tiste študijske programe, ki so na trgu dela iskani in zato večina študentov dobi ponudbe za zaposlitev še pred diplomo," je za Žurnal24.si poudarila doc. dr. Barbara Toplak Perovič, glavni tajnik Alma Mater.

Večina študentov svojega prvega delodajalca po njenih besedah spozna na praksi v času študija, ki jo opravljajo v več kot 300 učnih bazah ob 600 usposobljenih mentorjih: "Ko diplomirajo so v celoti pripravljeni na svoj poklic in to imenujemo kvalitetni diplomanti."

Dodaja, da se da številne poklice prihodnosti napovedati, saj so jasni družbeni trendi, kot so: demografske spremembe in digitalizacija družbe: "Na Alma Mater Europaea z izobraževanjem zdravstvene nege, fizioterapije in socialne gerontologije izobražujemo kader, ki bo vse bolj potreben v starajoči se družbi, z izobraževanjem informatikov pa sledimo trendom digitalizacije."

Na Alma Mater Europaea zaposljivost diplomantov spremljajo sistematično. Po navedbah doc.dr. Barbare Toplak Perovič, poleg vzpostavljenih sistemov njihovi diplomanti ohranjajo stik s fakulteto, zato lahko kariere naših diplomantov spremljajo tudi individualno. "Slednje nam omogoča pridobitev povratnih informacij in sprotno dopolnjevanje komptenc. Tako sledimo trendom in novim spoznanjem stroke ter znanosti, ki jih vključujemo v naše študijske programe," pravi. 

"Alma Mater Europaea sledi potrebam na trgu dela, mednarodnim družbenim trendom in hitro se spreminjajoči družbi, kar nam omogoča posodbaljanje obstoječih študijskih programov in oblikovanje novih študijskih programov," je sklenila. 

Zaposljivost po zaključku študija spremljajo dvakrat letno

»Dejstvo, da je Univerza v Novi Gorici relativno mlada univerza v slovenskem akademskem okolju, nam daje veliko svobode pri zagotavljanju ravnotežja med tradicijo in inovativnostjo. Občutljivi smo na pojav novih družbenih potreb v okolju in naša strategija je, da v največji možni meri uskladimo kompetence bodočih strokovnjakov s temi potrebami,« so nam pojasnili na Univerzi v Novi Gorici. Pravijo, da so običajno raziskovalni napredki tisti, ki utirajo pot do novih izobraževalnih možnosti, zato si njihova univerza prizadeva vrhunsko raziskovalno znanje prenesti na različna področja usposabljanja in izobraževanja prihodnjih generacij strokovnjakov. »In ko znanost postaja vse bolj interdisciplinarna, postajajo tudi naši novi ali prenovljeni študijski programi precej interdisciplinarni,« opisujejo.

V povezavi s tem so omenili dva primera študijskih programov, pri zasnovi katerih je UNG uspešno identificirala poklice prihodnosti. Prvi je magistrski študijski program Načrtovanje in vodenje odprtega izobraževanja, katerega so zasnovali skupaj z Unsco katedro o odprtih tehnologijah za prosto dostopne izobraževalne vire in odprto učenje na Institutu Jožef Stefan in je bil akreditiran leta 2019. Drugi je magistrski študijski program Migracije in medkulturni odnosi oziroma EMMIR III (Erasmus Mundus), ki je letos ponovno dobil finančno podporo s strani EU. Evropska komisija je program prepoznala kot edinstven predvsem zaradi interdisciplinarne in medkulturne perspektive.

Zaposljivost diplomantov na Univerzi v Novi Gorici po zaključku študija spremljajo dvakrat letno. Analize zaposljivosti diplomantov izvaja Karierni center UNG: »Običajno naše diplomante pokličemo in preverimo, kakšen je njihov status. Da bi lahko analizirali podatke, identificiramo tri skupine diplomantov: osebe, ki so se zaposlile, osebe, ki študirajo dalje in osebe, ki iščejo zaposlitev.«

Profimedias

Področje varstva okolja

»Prav področje varstva okolja, ki ga naslavlja naša šola, je izredno hitro razvijajoče se področje, katerega pomen bo v prihodnosti gotovo še zelo naraščal,« glede najbolj iskanih poklicev v prihodnje pojasnjuje Milena Ževart, vodja referata Visoke šole za varstvo okolja.

Tudi sami spremljajo zaposljivost diplomantov ter ugotavljajo, ali njihova delovna mesta ustrezajo smeri in stopnji njihove izobrazbe. Spremljajo jih s pisnim in telefonskim anketiranjem.

Različne možnosti za zaposlitev

Tudi Nova univerza in njene članice skrbijo za redne postopke samoevalvacij, prek katerih se spremlja kakovost posameznih študijskih programov tudi iz vidika znanj in kompetenc, ki jih pridobijo diplomanti. »Članice univerze prilagajajo kurikulume svojih študijskih programov glede na potrebe trga dela ter zaznanih težnjah po določenih znanjih in ciljih družbe. Z uvajanjem novih študijskih predmetov ali obvezne prakse, s posodabljanjem obstoječih študijskih vsebin in z uvajanjem vedno novih akademskih aktivnosti študenti pridobijo inovativna znanja in spretnosti, s čimer bodo kot diplomanti bolj konkurenčni na trgu dela,« so pojasnili za Žurnal24.si.

Iz preteklih internih analiz potreb po znanju in ciljih družbe, ki so jih pri Novi Univerzi pripravili za posamezne študijske programe, izhaja, da spremenjene družbenopolitične, gospodarske in ekonomske razmere doma in v svetu zahtevajo vedno večje povpraševanje po kakovostnih storitvah na področju prava, poslovanja z nepremičninami, v javni upravi in drugih javnih ter kulturnih institucijah. »Nova univerza in njene članice zagotavljajo možnost študija in izvirnega znanstvenega raziskovanja na področju prava, uprave, mednarodnih odnosov, evropskih študij, alternativnega reševanja sporov, varnostnih študij, slovenoslovja, etike v javnem življenju, interdisciplinarnih programov s področja nepremičnin ter drugih. Študijski programi na članicah Nove univerze odpirajo različne možnosti za zaposlitev in že v času študija veliko možnosti za pridobivanje mednarodnih znanj in kompetenc,« dodajajo.

Zagotovili so nam, da Nova univerza in članice skrbijo za aktivno spremljanje zaposljivosti in zaposlenosti svojih diplomantov s postopki anketiranja in ob pomoči alumni kluba. Zaposljivost diplomantov pa spremljajo na podlagi na podlagi zbranih podatkov glede pridobljenih znanj in kompetenc tekom študija: »Podatki kažejo, da diplomanti tekom študija pridobijo dovolj znanj in kompetenc za poklic, ki ga opravljajo, prav tako pa so s študijem zadovoljni in bi ponovno izbrali isti studijski program in fakulteto, če bi se odločali za ponovni študij.«

Iz njihovih anket izhaja, da je tudi zaposlenost njihovih diplomantov dobra in nimajo težav z iskanjem zaposlitve po zaključku študija. Prek alumni kluba ohranjajo tudi pristni stik z diplomanti, saj jih vabijo na dodatna brezplačna izobraževanja, kot so akademski forumi, konference in drugo. Z alumni skupnostjo ohranjajo stik tudi preko spletnih strani članic in socialnih omrežjih, kjer jim ažurno pošiljajo različne informacije vezane na Novo univerzo in članice, možnosti pridobivanja dodatne prakse v tujini, razna vabila na znanstvene razprave, akademske dogodke in podobno.

Zaposljivost in zaposlenost svojih diplomantov na Novi Univerzi spremljajo redno prek anketnih vprašalnikov, ki jih obdelujejo tekom samoevalvacijskih postopkov. O izsledkih raziskav poročajo interni komisiji za kakovost, ki sprejme ustrezna priporočila za posodobitve študijskih programov.

Prilagajanje študijskega predmetnika

Na Fakulteti za dizajn navajajo, da se prilagajajo temu, kateri poklici bodo v prihodnje najbolj iskani. To počnejo s prilagajanjem študijskega predmetnika oziroma posameznih študijskih projektov, ki jih izvajajo z gospodarskimi in negospodarskimi subjekti: »Vsi strokovni, znanstveni in umetniški dogodki, ki se jih udeležujejo naši zaposleni nam lahko podajo informacije kateri poklici, profili in kompetence bodo iskani v prihodnje.«

Vsaki dve leti opravijo analizo zaposljivosti, ki jo pošljejo vsem diplomantom fakultete.

Anketni vprašalnik po šestih mesecih

Tudi na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije se prilagajajo poklicem prihodnosti in letno spremljajo zaposljivost diplomantov z anketnim vprašalnikom šest mesecev po diplomiranju: »Hkrati po novem spremljanje zaposljivosti omogoča program eVŠ, ki ga je pripravilo pristojno ministrstvo.«

Poklici, ki zajemajo več interdisciplinarnih znanj

Na Fakulteti za uporabne družbene študije Nova Gorica redno spremljajo stanje na trgu dela, ki pa se iz leta v leto spreminja. Kljub temu ostajajo po njihovih ugotovitvah nekateri trendi, kateri poklici bodo v prihodnosti najbolj iskani in tem tudi namenjajo največjo pozornost.

V vse bolj globaliziranem svetu imajo vsekakor največje perspektive poklici, ki zajemajo več interdisciplinarnih znanj in ravno temu dajemo na fakulteti največji poudarek. Interdisciplinarna znanja dobijo študenti na vseh študijskih programih in to je zagotovo tudi ena izmed naših prednosti.  Fakulteta za uporabne družbene študije Nova Gorica

Pojasnili so nam, da zaposljivost njihovih diplomantov spremlja Karierni center FUDŠ  že od leta 2014. Analizo kompetenc in zaposljivosti diplomantov ter primerjavo doseženih kompetenc in učnih izidov z načrtovanimi Karierni center običajno izvaja vsaki dve leti. 

Podatke o zaposljivosti diplomantov na Fakulteti za uporabne družbene študije Nova Gorica pridobivajo v obliki spletnih anket: »Pridobljeni rezultati se skrbno analizirajo in služijo fakulteti pri nenehnem izboljševanju študijskega procesa in pri zagotavljanju študentom ustreznih kompetenc in s tem povečevanjem njihovih možnosti zaposlovanja.«

V anketah med diplomanti po posameznih študijskih programih preverjajo, ali diplomanti ostanejo povezavi s fakulteto tudi po zaključku študija; ali nadaljujejo študij na FUDŠ ali kje drugje; zaposlitev diplomantov ter koristnost pridobljenih kompetenc med študijem za opravljanje dela. Nazadnje je bila takšna analiza izvedena konec leta 2021 in je tudi javno objavljena na spletni strani fakultete. 

Informacije o zaposljivosti diplomantov pridobivajo tudi preko pristopne izjave za včlanitev v Alumni klub in redne komunikacije z diplomanti, s katerimi ostajajo povezani v različnih oblikah.

Preverjajo zaposljivost in ustreznost kompetenc

Tudi na Fakulteti za informacijske študije spremljajo sedanje stanje zaposljivosti, pa tudi študije, ki kažejo na trende na posameznih področjih, nam je pojasnil dekan prof. dr. Matej Makarovič. Zaposljivost diplomantov redno spremljajo prek rednih anket, v katerih preverjajo tako njihovo zaposljivost kot tudi ustreznost kompetenc, ki so jih dobili tekom študija.

Številni v službo pred zaključkom študija

»Vedno obstajajo drobna nihanja zaradi menjav zaposlitev, vendar so praktično vsi naši diplomanti zaposleni prej kot v enem letu po zaključku. Mnogi dobijo službo še pred zaključkom študijam,« je visoko zaposljivost svojih diplomantov opisal Makarovič. Dodaja, da na Fakulteti za informacijske študije skrbno spremljajo zaposljivost in prilagajajo vsebine programov, pomaga pa tudi skrb za prepoznavnost fakultete.   

"Po naših podatkih vsi naši diplomanti pridobijo zaposlitev, izjeme so tisti, ki se odločijo za nadaljani študij," so nam pojasnili na Alma Mater Europaea.

»Leto po diplomiranju je zaposlenih približno 60 odstotkov naših diplomantov prve stopnje. Večina ostalih nadaljuje študij na drugi stopnji, nekateri pri nas, drugi na drugih visokošolskih zavodih,« pa je pojasnila Milena Ževart, vodja referata Visoke šole za varstvo okolja. Diplomanti druge (magistrske) stopnje so po njenih besedah večinoma vsi zaposleni že med študijem, saj so na drugi stopnji do sedaj izvajali samo izredni študij.

Dodaja, da redno posodabljajo študijske programe in upoštevajo tudi pričakovanja potencialnih delodajalcev:»Študentom z obštudijskimi aktivnostmi, izvedba kariernih dni s koristnimi delavnicami in vsebinami, navezovanje stikov z delodajalci … pomagamo do prve zaposlitve ali uresničiti lastno podjetniško idejo,« je sklenila.

Iz analiz anket izhaja, da večina diplomantov dodiplomskih študijskih programov Nove univerze nadaljuje študij na podiplomskih magistrskih študijskih programih, kasneje tudi na doktorskih programih. Primarno je večina diplomantov magistrskih študijskih programov po analizi Nove univerze že ob vpisu na fakulteto zaposlenih, ostali študentje pa ob študiju pri njih, skozi različne možnosti, kot so študentske prakse, znanstveni in strokovni projekti, udeležbe na konferencah, akademskih forumih, jesenske ter spomladanske šole pridobivajo ključne kompetence, ki jim zagotovijo zaposlitev v roku enega leta po študiju.

»Naša strategija glede zaposlovanja diplomantov je, da študente čim več vključujemo v prakso, torej v razne znanstvene projekte, študentske prakse, konference in druge izobraževalno znanstvene dogodke, s katerimi jim omogočimo, da lahko pridobijo številne praktične kompetence, ki jim predstavljajo visoko prednost pri iskanju zaposlitve,« so zaključili.

Po podatkih iz januarja 2022 je po enem letu po diplomiranju zaposlenih 95,95 % diplomantov Univerze v Novi Gorici. Od tega jih je 83,78 % zaposlenih v stroki, ostali pa – kar jih na univerzi posebej veseli – aplicirajo znanje, ki so ga pridobili na njihovih študijskih programih na druga, nova področja.

»Težko povišamo omenjeni izjemno visok delež zaposlenih v 12 mesecih po zaključku študija. Verjamemo, da k visoki zaposljivosti diplomantov prispeva način izvajanja študija. Na večini študijskih programov imajo študenti v tretjem letniku obvezno praktično usposabljanje, kjer se prvič srečajo z realnim delovnim okoljem,« opisujejo na Univerzi v Novi Gorici.

Praktično usposabljanje je po njihovih besedah zelo strukturirano, študent si izbere konkretno temo, ki jo bo med praktičnega usposabljanja obravnaval, mentor z univerze in mentor iz podjetja pa mu pri tem pomagata in ga usmerjata: »Izkušnje s tovrstnimi praktičnimi usposabljanji so zelo pozitivne, študenti po zaključku praktičnega usposabljanja pogosto dobijo priložnost nadaljnjega sodelovanja s podjetji.«

Anketni podatki kažejo, da je zaposlenih tudi 92 % diplomantov Univerze na Primorskem. Dodatni 3 % pa nadaljujejo študij. »Zaenkrat ni potrebe po spremembah, saj je zaposljivost že sedaj odlična. Bomo pa v kratkem opravili podrobnejšo analizo zaposljivosti na podlagi prej omenjenih kartic študijskih programov in preverili razlike med študijskimi programi. V primeru potreb, bomo posodobili posamezne programe,« dodajajo na Univerzi na Primorskem.

»Za načrtovanje kariere ni nikoli prezgodaj«

Na vprašanje, koliko diplomantov dobi v roku enega leta zaposlitev, so nam na Univerzi v Mariboru odgovorili, da je to institucija, ki ponuja vrsto priložnosti za karierni razvoj. »Ker se zavedamo, da za načrtovanje kariere nikoli ni prezgodaj, omogočamo že dijakom, da aktivnosti kariernega razvoja razvijajo v času srednješolskega izobraževanja s pomočjo  Kariernega centra Univerze v Mariboru,« navajajo.

Ta podpora se po njihovih navedbah nadaljuje, tudi ko študent prestopi prag fakultete, saj so mu ponujene neštete možnosti, da s pomočjo kariernega svetovanja vstopi v stik s potencialnih delovnim okoljem in se predstavi bodočim delodajalcem, tudi z organiziranjem dogodkov, kot so karierni sejmi, karierne tržnice, s katerimi skrbimo za informiranje mladih o kariernih priložnostih: »Vzpodbujamo izvedbo praktičnega usposabljanja, stimuliramo razvoj obštudijskih dejavnosti, izvajamo tečaje mehkih veščin, vzpodbujamo tesnejše povezovanje z gospodarstvom. Vse to našteto diplomantom olajša vstop na trg dela, saj se delodajalcem tako predstavijo kot kompetentni bodoči zaposleni.«

Zagotavljajo, da bo Univerza v Mariboru v prihodnjem strateškem obdobju ustvarila inkluzivno izobraževalno okolje, ki bo prispevalo k izboljšanju kakovosti izobraževanja in omogočalo študentom na vseh stopnjah študija celovit in usklajen razvoj njihovih raznovrstnih potencialov, hkrati pa se bo tako odzivala na potrebe okolja z znanji, potrebnimi za napredek in trajnostni razvoj družbe med študijem in skozi na novo zastavljen sistem vseživljenjskega učenja, ki ga bomo razvijali v novem obdobju.

V ospredje postavljajo študenta in visokošolskega učitelja kot glavna akterja v pedagoškem procesu, »s čimer sledimo evropskim trendom v visokošolskem izobraževanju – kakovostnejše poučevanje in učenje, osredinjeno na študenta, mehanizmi za spodbujanje, zagotavljanje in spremljanje kakovosti pedagoškega procesa, posebno pozornost pa bomo v skladu s trenutno situacijo, povezano s širjenjem nalezljive bolezni, namenili izobraževanju na daljavo ter vsebinski podpori članicam Univerze v Mariboru pri načrtovanju in izvedbi ter spremljanju in evalvaciji pedagoškega procesa na daljavo. »

Stopnja brezposlenosti: en odstotek

Ko smo isto vprašanje naslovili na Univerzo v Ljubljani, so pojasnili, da na UL izračunavajo stopnjo brezposelnosti svojih diplomantk, diplomantov in ne stopnje zaposlenosti, saj veliko njihovih diplomantk, diplomantov nadaljuje študij na nadaljnjih stopnjah. Podatki za brezposelnost so: za prvo stopnjo (146 programov) je stopnja brezposelnosti 1 %. Za drugo stopnjo (119 programov) je stopnja brezposelnosti 2 %.

Pri izobraževanju študentk in študentov vedno gledajo, da so študijski programi posodobljeni, se pravi, da na podlagi analiz določimo prenovo. Pri tem upoštevajo tako odzive študentk in študentov, alumnov, odzive, ki jih njihove članice dobijo iz okolja, s katerim sodelujejo npr. poslovni partnerji ipd.

»Naši programi se torej razvijajo v skladu s spremembami v okolju. Poleg tega pa dajemo tudi velik poudarek ponudbi obštudijskih dejavnosti; študentkam in študentom so na voljo brezplačne storitve Centra za osebni in profesionalni razvoj študentov,« pravijo in dodajajo, da organizirajo delavnice, srečanja s potencialnimi delodajalkami in delodajalci, srečanja z alumnami in alumni in tako dalje. Študentke in študente želijo tako opremiti z vsemi veščinami, ki jih potrebujejo za osebni in profesionalni razvoj.

Na Fakulteti za dizajn so nam zagotovili, da je velika večina oziroma so skoraj vsi diplomanti po enem letu zaposleni.

»V roku enega leta dobi zaposlitev 65 % diplomantov 1. stopnje, pri čemer jih precej tudi nadaljuje študij na 2. stopnji in se ne zaposlijo takoj po končani 2. stopnji. Na 2. stopnji je v roku enega leta zaposlenih 90 % diplomantov 2. stopnje, veliko pa jih je zaposlenih že tekom študija,« pa odgovarjajo na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije.

Zaposljivost povečujejo s pristopi, ki vplivajo na pridobivanje čim boljših kompetenc, ki so potrebne na trgu dela na načine, da že tekom študija študente čim bolj povežejo z delom v realnem poslovnem okolju: »Študentom omogočamo najmanj 6-tedensko prakso v podjetjih, vključujemo goste iz prakse pri vsakem predmetu, izvajamo projekte na določeno temo/problem za konkretene naročnike iz podjetij, izvajamo strokovne ekskurzije v različna podjetja vsako leto, študetnom omogočamo pridobitev certifikatov s specifičnimi znanji, ki so iskana na trgu dela.«

Na Fakulteti za uporabne družbene študije Nova Gorica odgovarjajo, da točnega odgovora na to vprašanje nimajo, razpolagajo pa s podatkom, da je kar (80 %) diplomantov na vseh treh stopnjah študija zaposlenih, medtem ko jih 20 % nima zaposlitve – od tega je 17 % takšnih, ki od zaključka študija še niso bili zaposleni, 3 % pa je takšnih, ki sicer nimajo zaposlitve, a so po zaključku študija že bili zaposleni.

»Fakulteta sledi zastavljenim ciljem v strateškem načrtu, pri čemer nam je seveda glavni cilj, da izobrazimo čim bolj kompetenten in zaposljiv kader na področju socialnega in medkulturnega menedžmenta, psihosocialne pomoči in svetovanja ter sociologije,« opisujejo na Fakulteti za uporabne družbene študije Nova Gorica. Poleg tega ostajajo z diplomanti tesno povezani tudi po zaključku študija prek Alumni kluba, kjer jih redno informirajo o dodatnih izobraževanjih in prostih delovnih mestih doma in v tujini. Prizadevajo si za čim večjo vpetost v lokalno okolje, pri čemer iz leta v leto izboljšujejo komunikacijo z učnimi bazami oziroma potencialnimi delodajalci.