“Zaradi finančne situacije in drugih objektivnih razlogov, kot je manjše število vpisanih študentov, na nekaterih članicah odpuščajo delavce,” piše v zapisniku sestanka tajnikov za kadrovske zadeve Univerze v Ljubljani (UL). V njem je tudi navodilo, na katere člene zakonov naj se sklicujejo pri odpuščanju več delavcev hkrati. Glavna tajnica UL Andreja Kert zanika, da bi se množično odpuščanje že dogajalo, in dodaja, da gre zgolj za pripravo na hipotetično situacijo. Sindikalisti opozarjajo, da so določenim zaposlenim s sklicevanjem na ta dokument že začeli zniževati plače.
Potencialno odpuščanje
“Dokument, ki ste ga prejeli, je interne narave, je zapis sestanka odgovornih oseb v okviru notranjih delovnih procesov in ne predstavlja niti stališč niti navodil ali kakršnihkoli dokončnih ugotovitev,” razlaga Kertova. Dodaja, da gradivo ni bilo obravnavano na nobenem organu odločanja na UL. “Predstavlja izključno identifikacijo odprtih vprašanj in težav, ki so ali bodo nastale v zaostrenih razmerah delovanja,” pravi. UL naj bi se z njimi strokovno ukvarjala in jih po potrebi obravnavala. Zato je po njenih besedah preuranjeno “kakršnokoli analiziranje oziroma pojasnjevanje v zapisu zapisanih odprtih vprašanj”.
Realne posledice hipotez
Da dokument ni tako nedolžen, pa opozarja predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Marko Marinčič. “Na univerzi so mi dejali, da se na posameznih fakultetah lahko pojavljajo protizakonite prakse,” pojasnjuje. Za zdaj ne ve, v kakšnem obsegu se odpuščanje, ki ga UL sicer zanika, dogaja, a opozarja, da je vsaj šest fakultet že blizu insolventnosti. “Z veliko honorarnimi sodelavci in tistimi zaposlenimi s pogodbami za določen čas so prekinili sodelovanje ne glede na to, ali so bili priznani strokovnjaki za specifična področja,” razlaga. Kertova pravi, da se trudijo iskati notranje rezerve. “Ljudi nočemo odpuščati,” trdi.
Znižali že znižane plače
Po besedah predsednice sindikata na filozofski fakulteti Agate Šega so nekateri zaposleni dobili nižje plače. Večina osebja ima dve pogodbi, eno za pedagoško, eno za raziskovalno delo. Za predavanja je veliko zaposlenih na nižjih delovnih mestih, kot bi jim pripadala po njihovih akademskih nazivih. Tipičen primer so asistenti, ki imajo naziv docenta ali izrednega profesorja in opravljajo vsa dela skladno z njim, a dobivajo plačo začetnikov. Do zdaj so bili po besedah Šegove vsaj za raziskovalno delo plačani skladno z nazivi. “Ko sem kadrovnike vprašala, po kakšnem navodilu univerze so znižali plače, so mi poslali ta dokument,” razlaga Šegova.
Na udaru najranljivejši
Sindikaliste je razburila namera, da bodo na univerzi premislili, ali bodo asistentom še dovolili opravljati naloge učiteljev. “Asistent je strokovni naziv. A ker zanje ni višjih delovnih mest, to delo opravljajo ljudje z doktorati, docenturami in celo izredni profesorji, tudi po deset let,” razkriva Šegova.
Bravo!
Ne vem, zakaj so prav visokosolski ucitelji najbolj proti uvedbi solnin. Naj prosim nehajo pljuvati v lastno skledo. Se studenti niso tako glasni. Ce bodo solnine, bodo pac studirali tisti, ki lahko, pa tudi tisti, ki niso intelektalno leni se… ...prikaži več bodo prav gotovo prebili do studija. Ena glavnih nalog visokosolskih uciteljev je znanstveno raziskovalno delo. Znanost gre naprej z nami ali brez nas. Slovenci pa se bomo morali enkrat zavedati, da je vsaka druzba razslojena. Ne morem niti reci, pa bodimo narod delavcev in kmetov, saj so nas tudi tu ze prehiteli Kitajci.
Skrajni cas je za uvedbo solnin. Slovenci pac bolj cenimo tiso, kar moramo placati.