Prodajni hiti: Te knjige se najbolje prodajajo

V nadaljevanju preberite:

• Po podatkih zadnje raziskave o bralnih navadah v Sloveniji 58 odstotkov Slovencev prebere nekaj knjig na leto. 
• Število intenzivnih bralcev, z več kot 20 prebranimi knjigami letno, upada. 
• Le 17 odstotkov staršev bere otrokom vsak dan.
• Trend zvočnih knjih je v porastu.
• Knjige kupujejo predvsem ženske srednjih let in starši.
• Najbolj prodajane knjige so otroške knjige.

Zadnja raziskava o bralnih navadah v Sloveniji je bila izvedena 2024 in je opisana v Knjiga in bralci VIII. Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji avtorjev Andreja Blatnika, Jake Gerčarja, Mihe Kovača in Sama Ruglja. Raziskava je merila prostočasno branje, ne pa branja za študij ali potrebe dela.

Po podatkih iz te knjige je nebralcev v Sloveniji 42 odstotkov, torej je bralcev 58 odstotkov. Govorimo o takih bralcih, ki preberejo nekaj knjig na leto.

Če bi se odločili šteti za prave bralce, tiste, ki berejo večkrat na teden, bi bilo pravih bralcev 28 odstotkov. V primerjavi s prejšnjimi leti število tako imenovanih intenzivnih bralcev, z več kot 20 prebranimi knjigami letno, upada.

Med deklariranimi bralci raziskava v letu 2024 pokaže letno prebranih osem knjig. "V zadnji raziskavi se je povečal delež bralcev, ki berejo od enkrat do trikrat mesečno ter letno preberejo največ deset knjig, teh je 33 odstotkov. Zmanjšal pa se je delež bralcev, ki letno preberejo več kot 20 knjig," so z Javne agencije za knjigo Republike Slovenije (JAK) komentirali izsledke raziskave.

Zakaj Slovenci ne beremo več?

Na branje pomembno vpliva velikost domačih knjižnic. Tisti z domačimi knjižnicami berejo več in so tudi uspešnejši pri študiju. 

Slovenci si sicer knjige raje izposojamo, kot jih kupujemo. 70 odstotkov beročih je vključenih v splošne knjižnice, letno se na prebivalca izposodi pet knjig, kupi pa le 2,4 knjige, čeprav po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Sursa) cena knjig v Sloveniji v zadnjem času pada. Marca 2026 so bile v povprečju za 0,8 odstotka cenejše kot marca 2025, aprila 2026 pa za 0,9 odstotka cenejše kot aprila 2025.

Prav tako je pomembno, koliko starši berejo otrokom. Po raziskavi le 17 odstotkov bere otrokom vsak dan, še 20 odstotkov pa večkrat tedensko.

Med dejavniki, ki vplivajo na branje, so v raziskavi 2024 na vrhu še vplivi prijateljev in znancev. Kot razlog za nebranje je navedeno pomanjkanje časa, obenem pa tudi respondenti "raje gledajo TV, splet, mobilne naprave", visok je delež odgovorov "nimam interesa, nikoli nisem bral".

So fizične knjige zamenjale zvočne?

Med anketiranci 22 odstotkov navaja, da berejo tudi elektronske knjige in poslušajo zvočne knjige. "Trend zvočnih knjig je v porastu zadnjih pet let," pravijo na JAK.

Po podatkih Sursa je v lanskem prvem četrtletju 60.945 oseb (starih med 16 in 74 let) kupilo elektronsko knjigo ali avdioknjigo – to je 7 odstotkov e-kupcev, torej tistih, ki so v tem obdobju opravili vsaj en spletni nakup. Največ e-kupcev, ki je kupilo elektronsko knjigo ali avdioknjigo, je bilo iz starostne skupine od 45 let do 54 let. Zanimivo pa je, da se je povečalo število bralcev tiskanih knjig v skupini 18-24 let.

V raziskavi iz 2024 avtorji ugotavljajo še, da vse več ljudi, zlasti mlade generacije, bere v tujih jezikih, predvsem v angleščini.  

Fizične knjigarne ostajajo prostor odkrivanja

Čeprav spletna prodaja knjig v Sloveniji raste, ni izrinila fizičnih knjigarn. Da bi preverili, kako se podatki o bralnih navadah odražajo v prodaji knjig, smo se obrnili tudi na slovenske knjigarne in založbe. Zanimalo nas je, ali se prodaja knjig v zadnjih letih povečuje ali zmanjšuje, katere knjige trenutno najbolje delujejo na trgu, kako močan vpliv imajo družbena omrežja in ali spletna prodaja ogroža fizične knjigarne. Odgovore so nam posredovali z Mladinske knjige, DZS, knjigarne Felix, Cangura ter Celjske Mohorjeve družbe.

Pri DZS pravijo, da je spletna trgovina pomemben dopolnilni kanal, v fizičnih knjigarnah pa je več impulzivnega odkrivanja in pomembna vloga prodajalcev. Na spletu kupci pogosteje iščejo že znane naslove.

DZS

Tudi pri Canguri poudarjajo, da splet in fizične knjigarne nista nujno tekmeca. "Ne gre za tekmovanje – gre za dopolnjevanje," pravi Maja Tomšič, vodja knjigarne in založbe Cangura. Spletna prodaja je po njenem razširila doseg knjig, fizična knjigarna pa ostaja prostor, kjer bralec dobi priporočilo, pogovor in knjigo v roke.

Pri Mladinski knjigi menijo, da je največja razlika med fizičnim in spletnim nakupom predvsem v nakupni izkušnji: "Knjigarne ostajajo poseben prostor za ljubitelje knjig, kjer lahko bralci knjige primejo v roke in se v navdihujočem okolju zadržijo dlje časa, pri izboru knjig pa jim pomagajo izkušeni knjigarni."

Bralna kultura v Sloveniji

Pri Mladinski knjigi bralno kulturo v Sloveniji opisujejo kot "zmerno razvito". Pravijo, da je knjiga še vedno pomemben del nacionalne identitete, vendar redno bere razmeroma majhen delež prebivalstva, posebej v primerjavi s skandinavskimi državami in Nizozemsko. Hkrati Slovenija po njihovi oceni prekaša nekatere države južne in vzhodne Evrope, predvsem zaradi razvejane mreže knjižnic, sodobne knjigotrške mreže in močne založniške produkcije.

Pri DZS menijo, da je nakupna kultura šibkejša kot v večjih državah, trg pa je zaradi majhnosti zelo specifičen. Tudi pri Felixu menijo, da bi bila tako bralna kot nakupna kultura lahko veliko boljša, posebej nakupna. Celjska Mohorjeva družba pa ugotavlja, da čeprav Slovenci še vedno beremo, pri nakupu knjig ob močni mreži knjižnic zaostajamo.

Knjige kupujejo predvsem ženske srednjih let in starši

Pri Mladinski knjigi, DZS in Canguri izpostavljajo, da knjige največ kupujejo ženske srednjih let ter starši z otroki. Tudi pri Felixu ocenjujejo, da največ kupuje starostna skupina od 20 do 50 let. Pri Celjski Mohorjevi družbi opozarjajo, da kupec knjige ni nujno njen bralec: knjige kupujejo starši za otroke, ljubitelji knjig zase in za darila.

Nekatere knjigarne opažajo stabilno prodajo, druge rahel upad, tretje celo rast. Pri Mladinski knjigi pravijo, da je prodaja v zadnjih letih stabilna, ob občasnih nihanjih, obisk knjigarn pa se ni zmanjšal. Tudi pri Celjski Mohorjevi družbi ocenjujejo, da prodaja ostaja približno stabilna, vendar deloma na račun višjih maloprodajnih cen ali občutnejših akcijskih znižanj.

Drugače ocenjujejo pri DZS, kjer pravijo, da prodaja knjig dolgoročno "malce upada". Razloge vidijo v spremembah bralnih navad, konkurenci digitalnih vsebin in majhnosti trga. Nasprotno pa pri založbi Učila oziroma v knjigarnah Felix opažajo, da se prodaja knjig povečuje.

Pri Canguri prodaje ne opisujejo kot ravne črte, temveč kot nekaj, kar se premika z razpoloženjem ljudi. "Čim se v zraku zatipata negotovost ali gospodarska napetost, so knjige med prvimi, ki jih kupci premaknejo na 'kdaj drugič'," pravi vodja knjigarne in založbe Cangura. Obenem dodaja, da je knjiga pogosto med prvimi stvarmi, po katerih ljudje posežejo, ko odpadejo vsakodnevne distrakcije. "Med covidom smo videli izjemen primer tega. Veliko Slovencev je raje nakupilo knjige, kot da bi vnovčili bone za turizem ali gostilno. To ni naključje. Govori o tem, kaj dejansko cenimo, ko odpadejo vsakodnevne distrakcije," je poudarila Tomšič.

Tudi z Mladinske knjige za naš portal opozarjajo, da na nakupne navade vplivajo širše gospodarske razmere. Splošna gospodarska situacija in padanje kupne moči po njihovih besedah negativno vplivata na prodajo, "saj morajo kupci sredstva razporejati med nujne in nenujne dobrine". Knjiga se tako pri marsikom znajde med nakupi, ki jih je mogoče preložiti, a hkrati pri Mladinski knjigi poudarjajo, da cena ni vedno odločilni dejavnik. "Izkušnje kažejo, da bo bralec, če si želi neko knjigo, to kupil tudi brez popusta ali drugih ugodnosti," pravijo.

"500 izvodov je uspeh, 1000+ je lepo, 5000+ pa izjemno"

V svetovnem merilu več kot 30 odstotkov knjig ni nikoli odprtih. Španska Konfederacija knjigarn Cegal je aprila 2026 izvedla raziskavo in ugotovila, da 49,4 odstotka knjig, ki so na voljo v španskih knjigarnah, ne proda niti enega izvoda, medtem pa se le 4,5 odstotka naslovov proda v več kot 100 izvodih na leto, poroča The Olive Press. Vsak deseti Španec pravi, da nikoli ne bere. 

Tudi v Sloveniji letno izide veliko število naslovov, kupcev pa je relativno malo.

Celjska Mohorjeva družba opozarja, da pri nas letno izide okoli 5000 knjig in brošur, zato so prodajne količine za veliko naslovov majhne. Ocenjujejo, da v Sloveniji izide "preveliko število naslovov", predvsem takšnih, ki niso dovolj kakovostni v smislu celotnega založniško-izdajateljskega procesa.

DZS

Drugačno izkušnjo imajo v knjigarnah Felix, kjer pravijo, da primerov, ko se ne bi prodal niti en izvod, skoraj nimajo oziroma je odstotek zanemarljiv, saj se v njihovih knjigarnah več kot 100 izvodov proda skoraj pri vsakem naslovu.

Pri Mladinski knjigi poudarjajo, da vse njihove knjige prodajo v več kot 100 izvodih. Ob tem opozarjajo, da dejstvo, da se neka knjiga v knjigarni proda v manjšem obsegu, še ne pomeni, da založnik večjega števila izvodov ne proda po drugih kanalih.

Pri Canguri imajo drugačen poslovni model: tiskajo na zahtevo in vzdržujejo majhne zaloge, ki jih sproti dopolnjujejo. Prav zato, pravijo, pri njih ni težave z velikimi količinami neprodanih knjig.

Kaj v Sloveniji sploh pomeni knjižna uspešnica?

Pri DZS ocenjujejo, da se slovenska knjižna uspešnica običajno proda v približno 1000 do 5000 izvodih, tuja pa v 2000 do 8000 izvodih.

Pri Celjski Mohorjevi družbi za uspešnico štejejo knjigo, ki preseže približno 700 prodanih izvodov, pri čemer menijo, da je meja pri slovenskih in tujih avtorjih podobna.

V knjigarnah Felix pa opažajo veliko razliko med domačimi in tujimi uspešnicami. Kot pravijo, prodajo veliko več prevedenih uspešnic, razlika v prodaji posameznega naslova pa je lahko tudi desetkratna v korist svetovnih uspešnic.

Vodja knjigarne in založbe Cangura Maja Tomšič Osebni arhiv Maja Tomšič

Ob tem Tomšič poudarja, da v Sloveniji nimamo le bralcev, temveč tudi pisatelje: "Kar mene resnično navdušuje, je interes Slovencev za pisanje lastnih del. Interes je res izjemen. V Inkubatorju avtorjev, ki deluje v okviru Cangure, smo letos pri tretji generaciji piscev – skupaj okrog 50 avtorjev. To ni le statistika, to so ljudje, ki imajo zgodbo ali znanje in to želijo prenesti dalje. Toliko Slovencev nosi v sebi zgodbo ali znanje, ki si zasluži v svet. Velikokrat se bojijo narediti korak, češ da so preslabi pisci, drugi se bojijo finančnega zalogaja ali poskusijo, pa naletijo na odpor založb. Čeprav niso vsi bodoči bestseller pisci, menim, da lahko vsak od njih najde svoj krog bralcev, ki čakajo na prav takšno izkušnjo ali pripoved."

Pri Mladinski knjigi se strinjajo z oceno Tomšičeve, da je "500 izvodov uspeh, 1000+ je lepo, 5000+ pa izjemno". Med največjimi prodajnimi uspešnicami v več kot 80-letni zgodovini Mladinske knjige posebno mesto zasedajo dela, ki so postala del slovenskega kulturnega kanona. Kot so za naš portal pojasnili pri Mladinski knjigi, je med najbolje prodajanimi naslovi Martin Krpan Frana Levstika z ilustracijami Hinka Smrekarja, ki je presegel 250 tisoč prodanih izvodov. Sledi Atlas Slovenije z več kot 210 tisoč prodanimi izvodi. Med otroškimi klasikami pa izstopa Maček Muri Kajetana Koviča z ilustracijami Jelke Reichman, ki je dosegel več kot 200 tisoč prodanih izvodov. Med prevedenimi uspešnicami se visoko uvršča Da Vincijeva šifra Dana Browna, ki je bila prodana v več kot 67 tisoč izvodih, med pesniškimi zbirkami pa kot svojevrsten fenomen izstopajo Angeli Toneta Pavčka, prodani v več kot 24 tisoč izvodih.

Kaj se najbolje prodaja trenutno?

Najbolj stabilna kategorija so po ocenah več sogovornikov otroške knjige. Pri Mladinski knjigi pravijo, da se trenutno najbolje prodajajo leposlovje in knjige za otroke. Ob tem navajajo tudi trend osebnih zgodb, ki se je okrepil z uspešnicami domačih avtorjev, kot so David Zupančič, Aljoša Bagola, Miha Šalehar in drugi. 

Pri Mladinski knjigi trenutno s prodajnega vidika izstopata knjigi Skrivnost vseh skrivnosti Dana Browna in Tadej Pogačar: Neustavljiv Andyja McGratha. Med najbolje prodajane so se v kratkem času uvrstili tudi Mesto in njegovo obzidje Harukija Murakamija in Pasji mož 13 – Veliki Joža na začetku Dava Pilkeyja.

Posebno mesto imajo domače otroške klasike. Pri Mladinski knjigi izpostavljajo Mačka Murija, Muco copatarico, Sapramiško, Lonček na pike, dela Svetlane Makarovič, Anje Štefan in ilustratorke Jelke Reichman. Ena najbolje prodajanih knjig v zgodovini Mladinske knjige je Martin Krpan Frana Levstika z ilustracijami Hinka Smrekarja, ki se je prodal v več kot 250 tisoč izvodih. Med pesniškimi zbirkami kot fenomen izpostavljajo Angele Toneta Pavčka, prodane v več kot 24 tisoč izvodih.

Med domačimi uspešnicami 21. stoletja omenjajo knjigi Davida Zupančiča Življenje v sivi coni, prodano v več kot 20 tisoč izvodih, in Znanost mirnega življenja, prodano v skoraj 15 tisoč izvodih. Med večjimi uspešnicami so tudi dela Mihe Šaleharja, Klemna Selakoviča, dr. Uroša Ahčana, Aljoše Bagole in kriminalke Mojce Širok.

Pri DZS kot najbolj stabilno kategorijo navajajo otroške knjige, sledijo kriminalke in trilerji, lahkotno leposlovje in priročniki. Slabše se prodajajo poezija in zahtevnejše leposlovje.

V knjigarnah Felix trenutno največ zanimanja opažajo za kriminalke, zlasti Freide McFadden, in romance. Pri Celjski Mohorjevi družbi pa na splošno najbolje prodajajo otroške knjige in priročnike, čeprav poudarjajo, da je prodaja odvisna tudi od letnega časa, praznikov, dogodkov in prepoznavnosti avtorja.

Družbena omrežja lahko knjigo izstrelijo, a sama niso dovolj

Vsi sogovorniki se strinjajo, da družbena omrežja danes pomembno vplivajo na prodajo knjig. Pri DZS pravijo, da lahko ustvarijo nenaden skok prodaje tudi pri starejših naslovih, ki lahko "postanejo uspešnice čez noč". Pri Felixu dodajajo, da družbena omrežja izjemno vplivajo na prodajo.

Z Mladinske knjige priznavajo, da so v množici izdaj promocija, vidnost in vzgajanje novih rodov bralcev pomembnejši kot nekoč. "V poplavi naslovov lahko brez promocijske podpore tudi kakovosten naslov hitro ostane spregledan," opozarjajo. Tudi pri Mladinski knjigi ocenjujejo, da lahko družbena omrežja veliko, "oziroma v nekaterih primerih celo največ", prispevajo k priljubljenosti knjig, "vendar sama po sebi niso dovolj". Knjiga mora imeti vsebino, ki jo dovolj velik delež bralcev prepozna kot zanimivo. "K uspešnosti prodaje zagotovo močno pripomore, če je avtor medijsko zanimiv, vešč nastopanja ali prepoznaven, dobro omrežen in se je pripravljen tudi osebno angažirati," dodajajo.

Pri Canguri poudarjajo avtentičnost priporočil. Bralci po njihovi oceni bolj zaupajo drugim bralcem kot klasičnim oglasom. Če se knjiga "nekoga dotakne" v videu ali objavi, se lahko povpraševanje zelo hitro pokaže tudi v prodaji.

Prodaja knjig je izrazito sezonska

Večina sogovornikov kot najmočnejše obdobje za prodajo knjig navaja konec leta, ko ljudje kupujejo darila. Pri DZS vrhunec prodaje postavljajo v november in december, povečanje pa opažajo tudi pred poletnimi počitnicami. Pri Felixu prav tako izpostavljajo poletje in novoletno sezono. Pri Celjski Mohorjevi družbi prodaja naraste v prazničnem času in ob knjižnih sejmih.

Pri Canguri pa pravijo, da "je pravilo preprosto: krajši kot so dnevi, slabše kot je vreme, boljša je prodaja". Zima in predbožični čas sta vrh, jesen pa prodajo odpre s knjižnim sejmom in začetkom šolskega leta, so povedali za Žurnal24.

Sezonskost prodaje pa potrjujejo tudi na Mladinski knjigi. Kot pravijo, se prodaja knjig v določenih obdobjih leta izraziteje poveča, "denimo pred poletnimi počitnicami, ob koncu šolskega leta, ob knjižnih sejmih ali pred božičem".

nika.vajnhandl@styria-media.si