Prosilci za azil: Postopki povprečno trajajo 99 dni

Prošnje prosilcev za azil, ki so v Sloveniji prispeli znotraj premestitvene sheme iz Grčije in Italije, se po podatkih notranjega ministrstva, povprečno rešujejo dva meseca, prošnej migrantov, ki so v Slovenijo prispeli z begunskim valom, pa povprečno 99 dni.

"Postopki v Sloveniji so med najkrajšimi v Evropi"

Pred azilnim domom na Viču je včeraj protestirala skupina beguncev, ki so nezadovoljni z dolžino postopkov za ureditev njihovega statusa. Kot so navedli, nekateri med njimi na odobritev ali zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito čakajo že več mesecev, nekaj tudi že več kot leto dni.

Na ministrstvu za notranje zadeve navajajo, da so postopki v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami Evropske unije kratki. Tako naj bi okoli 550 tisoč ljudi v drugih državah Evropske unije na rešitev prošnje za pridobitev azila, čakalo več kot pol leta, poleg tega je v Sloveniji zanje poskrbljeno bolje, kot denimo tudi v Nemčiji.

Navajajo, da vsem prosilcem zagotavljajo pravico do prebivanja v Sloveniji, spremljanja postopka v jeziku, ki ga razumejo, informiranja, materialne oskrbe oziroma finančne pomoči, brezplačne pravne pomoči, nujnega zdravljenja, izobraževanja, dostopa na trg dela, humanitarne pomoči in žepnine.

60 odstotkov beguncev Slovenijo zapusti pred končanjem postopkov

Anže Petkovšek

Prošnjo za mednarodno zaščito odobrijo 15 do 20 odstotkom prosilcev

Koliko časa traja reševanje prošnje je odvisno tudi od tega od kod prihajajo prosilci za azil, medtem, ko je vloga prosilca iz Sirije, ki je v celoti območje konfliktov,  načeloma odobrena, je glede prosilca iz Afganistana odvisno iz katerega dela Afganistana, glede na razmere v državi, prihaja. Po podatkih notranjega ministrstva 15-20 odstotkom prosilcem za mednarodno zaščito, prošnjo odobrijo.

V Sloveniji dlje časa zaradi pritožb

Vsi, ki jim je prošnja za mednarodno zaščito zavrnjena, se lahko pritožijo najprej na upravno, nato na vrhovno in tudi na ustavno sodišče. Kot pravijo na ministrstvu, se pritoži večina, kar prav tako  podaljša postopke.

V zadnjem času tako odmeva primer  begunske družine Korba Sulejma, ki je v Slovenijo prišla pred enim letom. Otrok, ki je rojen v Sloveniji, bi potreboval operacijo. Glede na dublinsko uredbo pa bi Slovenija družino morala vrniti Hrvaški.

Njihovo deportacijo je zdaj zadržalo ustavno sodišče, ki odloča o tem, ali naj njihovo prošnjo prevzame naša država. Tako upravno kot vrhovno sodišče sta oodločila, da je za rešitev njihove prošnje pristojna Hrvaška. Da družine ne bi deportirali na Hrvaško, se je zavzela tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

dezurni@zurnal24.si