V nadaljevanju preberite:
- Računsko sodišče je ugotovilo več primerov poslovanja v neskladju s predpisi.
- Med drugim je ena od zaposlenih dobila izplačan previsok znesek, trem zaposlenim pa je bilo odrejeno nadurno delo v previsokem obsegu.
- Nepravilnosti so bile ugotovljene tudi v primeru javnega naročila in evidence uporabe službenih vozil.
Računsko sodišče je ugotovilo, da je Urad predsednice RS v več primerih posloval v neskladju s predpisi, notranjimi akti in pogodbenimi določili. Ker je urad med revizijskim postopkom sprejel ustrezne popravljalne ukrepe za odpravo razkritih nepravilnosti, računsko sodišle ni zahtevalo predložitve odzivnega poročila. Uradu je podalo priporočilo za izboljšanje poslovanja.
Računsko sodišče je ugotovilo, da urad funkcionarja ni napotil na varnostno preverjanje za dostop do tajnih podatkov, čeprav je bilo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov v sistemizaciji delovnih mest določeno kot posebni pogoj za zasedbo navedene funkcije.
Izplačali previsok znesek in odredili preveč nadur
Eni od zaposlenih so napačno upoštevali napredovalno obdobje in ji posledično nepravilno določili plačni razred. V letu 2024 so ji tako izplačali za 1.282 evrov previsok znesek.
Trem javnim uslužbencem so odredili nadurno delo v obsegu, ki je presegal zakonsko dovoljen obseg 20 ur nadurnega dela na mesec. Enemu od zaposlenih so odredili in izplačali vsakomesečno stalno pripravljenost, čeprav potreba za to ni bila izkazana v obsegu, ki bi utemeljeval njeno odreditev.
K oddaji ponudbe povabili zgolj enega ponudnika
Računsko sodišče je ugotovilo, da je urad v razpisno dokumentacijo vključil pogoj, ki je presegel zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima kandidat ali ponudnik ustrezne tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila.
V dveh primerih je bil v pogodbah napačno določen indeks cen za valorizacijo denarnih obveznosti, plačali so račun v znesku 9.565 evrov za izdelavo aplikacije za beleženje dogodkov in obveznosti, čeprav pogoj za prevzem storitev in s tem za plačilo v celoti ni bil izpolnjen.
V enem primeru oddaje evidenčnega javnega naročila je k oddaji ponudbe urad povabil zgolj enega ponudnika, pri čemer ni pridobil informacij o cenah zadevnih storitev in o tem ni naredil pisnega zaznamka. Enega refundacijskega zahtevka urad ni izstavil, enega pa ni plačal v istem proračunskem letu.
Odkrili so tudi, da v več primerih evidence uporabe službenih vozil niso vsebovale vseh predpisanih podatkov.
pujsa pepa pa nič,,,,