Smrt bližnjega je za svojce že sama po sebi čustveno obremenjujoča, v še večjo (finančno) stisko pa jih pahnejo stroški pogreba. Čeprav Slovenija ne sodi med najdražje države, kar zadeva cene pogreba, je pogreb nedvomno finančna in čustvena obremenitev za vsakega svojce preminulega. Pogreb je v prvi vrsti namenjen dostojnemu pokopu in slovesu od pokojnika, mnogim pa predstavlja tudi lep vir zaslužka. V Sloveniji je pogrebna dejavnost namreč vse bolj v domeni zasebnih podjetij, ki jih je pri nas že okoli 70.
državni pogreb soustanovitelja in prvega predsednika Slovenske kmečke zveze Ivana Omana
Za začetek moramo razjasniti in ločiti dva pojma, in sicer:
- pokopališko dejavnost, kamor sodi urejanje in upravljanje pokopališč ter storitve grobarjev, ki je v pristojnosti občin in njihovih javnih gospodarskih služb – komunalnih podjetij. Te skrbijo za vzdrževanje pokopališč, zagotavljanje novih grobov, oddajanje v najem ...
- pogrebno dejavnost izvaja 24-urna dežurna služba, ki poskrbi za mrliške prevoze, pripravo pokojnika, upepelitev, pokop in izvedbo pogreba. To poleg javnih komunalnih podjetij lahko izvajajo tudi zasebna podjetja. Dandanes je zanje vse bolj značilno, da omogočajo celovito ponudbo, kar pomeni, da poleg zgoraj naštetega naročniku zagotavljajo še osmrtnico, žalne aranžmaje, glasbenike, pevce ali govorce, mašo, er urejajo mrliško vežico ali prostor, v katerem bo pokojnik do pogreba ležal.
Pogrebna dejavnost je v Sloveniji opredeljena v Zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti, kjer je navedeno, kakšne vrste pokopov sploh obstaja pri nas; ti so pokop s krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in se ga pokoplje v grob, pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob. Naslednja vrsta pokopa je raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču ali zunaj njega, poznamo pa tudi pokop, ki se opravi po predpisih, ki urejajo vojna grobišča ali prikrita vojna grobišča.
Najcenejši je ...
V zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti so ,ed drugim navedene vrste pokopov, ki obstajajo pri nas. Ti so pokop s krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in se ga pokoplje v grob, pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob, ena izmed vrst pokopa je tudi raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču ali zunaj njega. Poznamo še pokop, opravljen po predpisih, ki urejajo (prikrita) vojna grobišča.
Ker objavljeni ceniki za oceno skupnega stroška pogreba pogosto niso dovolj, svetujemo, da se o točni ceni pogreba glede na vaše želje raje pozanimate pri izvajalcih stroritve. Vseeno pa vam lahko za okviren izračun koristi naša raziskava, ki sledi spodaj.
Žara in raztros
Recimo, da se odločimo za najpogostejšo obliko pogreba pri nas, ki je pokop z žaro. Čeprav ceno žarnega pokopa zaradi stroškov prevoza, ki so odvisni od kraja, v katerem se pokojni nahaja, težko ocenimo, lahko ponudimo okvirno oceno. Na končno ceno najbolj vpliva dejstvo, da sta v Sloveniji le dve upepeljevalnici; v Mariboru in Ljubljani. To pomeni, da morajo pogrebna oz. komunalna podjetja iz drugih krajev pokojnike na upepelitev odpeljati do tja in seveda nazaj.
Na višjo ceno stroškov lahko vplivajo tudi drugi dejavniki, na primer izbira pogrebne žare, prevzem pokojnika ali izvedba pogreba zunaj običajnega delovnega časa, prav tako tudi še ostali stroški v povezavi s pogrebom, kot so cvetje, govori, petje, osmrtnica. Za standardno pogrebno slovesnost z žaro bomo odšteli približno 630 evrov. Če k temu dodamo še strošek objave osmrtnice, nas bi žarni pogreb stal približno 1550 evrov.
Če pa govorimo o raztrosu, ki se pri nas vse bolj uveljavlja, zlahka ugotovimo, da tudi velja za eno izmed cenovno najugodnejših oblik pogreba v Sloveniji. Njegova osnovna cena na ljubljanskem pokopališču znaša 408 evrov.
Pri nas je to mogoče izvesti samo na točki slovenskega morja, ki se imenuje morsko pokopališče in leži blizu Debelega rtiča. Raztros pepela v morje omogočajo koprsko, izolsko in piransko komunalno podjetje. Pogrebni obred se začne na pomolu v Valdoltri, od koder ladjica odpelje do točke raztrosa. V vodo se ne sme polagati cvetja ali svečk, smemo pa na gladino vreči potopni žarni venček. Po podatkih Okolja Piran taka oblika pogreba svojce stane okoli 1200 evrov brez najema čolna. Če je pokojnik od drugod, je treba prišteti še stroške prevzema.
Vse našteto omogoča zakon, vendar je pred tem treba pridobiti dovoljenje upravne enote kraja, kjer naj bi se tak obred izvedel, prav tako mora to omogočati pokopališki red.
Pogreb s krsto
Preverili smo cenik javnega podjetja Žale, d. o. o. Ta za osnovni pogreb s krsto zaračuna najmanj 675 evrov. Cena vključuje pripravo in delo s pokojnikom (49,94 evra), pogrebni obred (180,70 evra), izkop in zasip krste (241,34 evra) in uporabo mrliške vežice (50 evrov). Vse skupaj nanese 522 evrov. K temu pa je treba prišteti še krsto za standardni pokop (130,03 evra) in nagrobno obeležje – križ (23,27 evra).
Poglejmo, koliko bi znašal pokop s krsto z nujno opremo in storitvijo, ki bi ga organiziralo zasebno podjetje v Gornji Radgoni. Paket, ki vključuje osnovno krsto (komplet s tapeciranjem, pregrinjalom in križcem), vrečo za pokojnika in osnovni paket storitev (priprava groba za izkop, izkop in zasip groba z zaščito sosednjih grobov, prva ureditev groba po pogrebu, oblaganje groba z umetno travo, lokalni prevoz pokojnika v vežo, delo s pokojnikom, urejanje dokumentacije, organizacija in vodenje pogreba, parte, kilometrine in ure delavcev pri navedenih storitvah, nosač zastave) stane 1.334,13 evra (z DDV).
Nekoliko bolj 'luksuzen' pogreb, ki bi vključeval še nosače in ozvočenje pa bi stal že preko 1600 evrov. V Občini Gornja Radgona pa je na podlagi koncesijske pogodbe in sklepa občine, treba doplačati še znesek 24 – urne dežurne službe, ki znaša 170 evrov.
Posebni pogrebi
V tujini se bolj kot pri nas, čemur najverjetneje botrjuje cena, uveljavlja diamantni pogreb. To je način, ko pepel osebe, ki smo jo izgubili, transformirajo v spominski diamant. Drag kamen s pokojnikom, ki stane od tri do osemnajst tisoč evrov, odvisno od števila in velikosti diamantov, ponuja švicarsko podjetje Algordanza, ki ima predstavništvo tudi v Sloveniji.
Se stroškom pogreba lahko kako izognemo?
Če je bilo še nedolgo nazaj mogoče telo po smrti darovati za pedagoške in znanstvene namene Inštitutu za anatomijo v Ljubljani, kjer so poskrbeli za stroške pokopa, zdaj to ni več mogoče. Skokovito povpraševanje po možnosti darovanja telesa so na institutu beležili leta 2014, po ukinitvi pogrebnine kot pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na inštitutu so zaradi zapolnjenih zmogljivosti že jeseni leta 2015 sprejem ustavili. To naj se ne bi spremenilo še vsaj v naslednjih nekaj letih.
Tudi v primeru, da smo se odločili za posmrtno darovanje uporabnih delov telesa prek organizacije Slovenija Transplant, stroški pogreba padejo na pleča svojcev. Ponekod v Sloveniji je uveljavljena praksa, da se ljudje odločajo za obročno odplačevanje stroškov. Slednje jim med drugim omogočajo v Kranju.
Država naproti socialno šibkejšim
Ker se država zaveda, da so stroški pogreba visoki in za marsikaterega državljana nedosegljivi, obstajajo določene oblike pomoči. Z vlogo, ki je dostopna TU, lahko pokojnikov svojec zaprosi za izredno denarno socialno pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba (pogrebnino) oziroma za enkratno izredno denarno socialno pomoč po smrti družinskega člana (posmrtnino).
Do povračila sredstev je upravičen le družinski član, ki je poskrbel za pogreb pokojnika. Pri tem pa mora izpolnjevati splošne in posebne pogoje za posamezno pravico.
Upravičenec za uveljavljanje pravice do pogrebnine oziroma posmrtnine mora biti:
- državljan Republike Slovenije, ki ima stalno prebivališče v Sloveniji,
- tujec, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji in stalno prebivališče v Sloveniji.
Prav tako veljajo posebni pogoji za uveljavljanje posmrtnine:
- pravico uveljavlja vlagatelj, ki je družinski član pokojne osebe (zakonec oziroma oseba, s katero je umrli živel v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci in pastorki, starši oziroma oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti, bratje ali sestre, nečaki ali nečakinje ter vnuki ali vnukinje pokojne osebe.),
- vlagatelj je na dan smrti pokojnika upravičen do denarne socialne pomoči ali do varstvenega dodatka ali dohodek vlagatelja ali skupni lastni dohodek družinskih članov (premoženja se ne ugotavlja, prav tako se ne upošteva denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, otroški dodatek in državna štipendija) ne presega zakonsko določenega cenzusa (višino lahko preverite na portalu e-uprava).
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je zato, da bi čim več (pomoči potrebnih) ljudi izvedelo za omenjeno pomoč, izdalo Vodnik po socialnih pravicah- V vseh prostorih CSD so na voljo zloženke, prav tako pa prebivalke in prebivalce o vseh oblikah pomoči stalno obveščajo na posvetih, okroglih mizah in predstavitvah, ki jih organizirajo v namen večje obveščenosti in osveščenosti.
Vse našteto je očitno pripomoglo k temu, da je vlog, ki jih CSD prejme z leti, več. Po njihovih besedah je veliko odločb negativnih, kar pomeni, da vlagatelj/ica presega cenzus, ki je tak, kot pri dodeljevanju denarne pomoči. V letu 2022 je CSD Ljubljana tako izdal 453 pozitivnih odločb, od tega 233 za pogrebnino in 220 za posmrtnino, kar je manj kot v letu 2021, ko je CSD izdal 643 pozitivnih odločb, 349 za pogrebnino in 294 za posmrtnino.
S spremembo Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki je začela veljati 1. januarja 2014, se je pristojnost za odločanje o upravičenosti do povračila pogrebnin in posmrtnin sicer prenesla na centre za socialno delo (CSD). Po mnenju mnogih je sprememba zakona prinesla obilico slabe volje, nezadovoljstva in še večje stiske državljanov.
Nov postopek za dodeljevanje pogrebnin je namreč podaljšal čas, ki preteče od posameznikove smrti do pogreba. Po novih pravilih naj bi pogrebni zavodi počakali na morebitno pozitivno odločbo CSD; pogrebni zavodi bi nato pogrebnino odbili od polne cene pogreba in šele po tem opravili pogreb. Večina pogrebnih podjetij pa se je na spremembo vseeno prilagodila v dobro svojih strank; pokope vendarle izvedejo pred pridobitvijo odločbe, ali pa svojci, če le imajo možnost, vnaprej poravnajo stroške in šele kasneje prosijo za povračilo.
Kako to izgleda v praksi?
Višina pogrebnine trenutno znaša 804,36 evra (dva osnovna zneska minimalnega dohodka), višina posmrtnine pa je 402,18 evra (en osnovni znesek minimalnega dohodka). Čeprav pogrebno podjetje za osnovni pogreb ne sme zaračunati višjega zneska, kot sta zneska pogrebnine in posmrtnine, v ceno osnovnega pogreba pogosto niso zajete določene storitve, kot so stroški upepelitve in prevoza, stroški zdravnika pred upepelitvijo in 24-urne dežurne službe, če je v občini organizirana ... Očitno je lahko skupna cena osnovnega pogreba precej višja od izredne socialne pomoči, ki jo prosilci prejmejo.
Ali bo pomoč države v skupnem znesku 1206,54 evra zadostovala za pokritje celotnih stroškov osnovnega žarnega pogreba, je torej odvisno od prevoznih stroškov, ki jih bo svojec moral plačati (cena je 1 €/km - podjetje 24-urne dežurne službe še nima organizirane). Pri bolj oddaljeni lokaciji pokojnika so ti stroški lahko zelo visoki, seveda pa pogreb podražijo tudi želje v zvezi s pogrebno slovesnostjo, kamor spadajo cvetje in pevci.
