Rezultati raziskave PISA 2025, ki je bila osredotočena na naravoslovje, zajela pa je tudi branje, matematiko in učenje v digitalnem svetu, nas morajo skrbeti, opozarjajo v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ). Rezultati kažejo nadaljnje zniževanje dosežkov slovenskih petnajstletnic in petnajstletnikov. "V primerjavi z letom 2022 so se rezultati poslabšali na vseh treh osrednjih področjih merjenja, pri čemer je bil padec v Sloveniji večji od povprečnega padca v državah OECD. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) ocenjuje, da teh rezultatov ni mogoče obravnavati ločeno od razmer, v katerih slovenske šole in zaposleni v njih delujejo, zato pristojne poziva, naj se prednostno lotijo ustreznega in sistemskega reševanja kadrovske problematike v vzgoji in izobraževanju."
Slovenija je dosegla 484 točk pri naravoslovju, 445 pri branju in 460 pri matematiki. Povprečje OECD je bilo 482 točk pri naravoslovju, 461 točk pri branju in 463 točk pri matematiki. "Glede na leto 2022 se je slovenski rezultat znižal za 16 točk pri naravoslovju, 24 pri branju in 25 pri matematiki. Padec je bil na vseh treh področjih občutno večji od povprečja OECD, kjer so se dosežki znižali za 3, 14 oziroma 9 točk," opozarja SVIZ.
- Preberite tudi: Pediatri bodo "predpisovali" branje: "Če bi vedeli, kaj knjiga naredi otroku, bi brali več"
Slovenija uvrščena med države z najizrazitejšim poslabšanjem
"Pri matematiki in branju OECD Slovenijo izrecno uvršča med države, v katerih so se dosežki poslabšali izraziteje. Negativen je tudi dolgoročnejši trend, ki je pri Sloveniji še posebej izrazit pri branju. Po oceni OECD desetletni trend kaže na padec za 28 točk pri naravoslovju, 52 pri matematiki in 61 pri branju," so zapisali.
Opozarjajo, da rezultati zahtevajo resen razmislek o vzrokih za negativni trend ter o tem, ali so za kakovostno javno izobraževanje zagotovljeni ustrezni pogoji.
Kadrovsko problematiko je treba začeti reševati nemudoma
Podatki o kadrovski razmerah v slovenskih šolah kažejo na resnost razmer. "Le 17,5 odstotka slovenskih učencev obiskuje šole, katerih ravnatelji ocenjujejo, da pomanjkanje učiteljev ne ovira izvajanja pouka; povprečje OECD je 28,8 odstotka. Ob tem primerjava z letom 2022 kaže, da se je kazalnik pomanjkanja učiteljev v Sloveniji še poslabšal, medtem ko je bilo v povprečju OECD zaznano izboljšanje. Za Sviz je to jasno opozorilo, da je treba kadrovsko problematiko nemudoma začeti reševati," poudarjajo.
Da je pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra sistemska težava, kažejo tudi podatki iz aktualne Analize pomanjkanja vzgojiteljic in vzgojiteljev, učiteljic in učiteljev ter drugih strokovnih delavk in delavcev v vzgoji in izobraževanju (Urad za razvoj in kakovost izobraževanja pri ministrstvu za izobraževanje, maj 2026). Število manjkajočih vzgojiteljev v vrtcih in učiteljev v šolah se je v šolskem letu 2025/26 glede na šolsko leto 2024/25 skladno s podatki iz analize ministrstva povečalo za 20 odstotkov.
Politika naj opozorila končno vzame resno
"Sviz vztrajno opozarja, da kakovost javnega izobraževanja ni samoumevna. Sindikat je že pred leti poudaril, da sta njeno ohranjanje in izboljševanje neposredno povezana z ustreznim vrednotenjem vzgojno-izobraževalnega dela, opozorila o financiranju, položaju zaposlenih in privlačnosti poklica pa Sviz odtlej dosledno ponavlja. Tudi OECD v svojih analizah poudarja pomen privlačnosti učiteljskega poklica ter pogojev, ki omogočajo pridobivanje in ohranjanje ustrezno usposobljenih zaposlenih," opozarja sindikat.
Sviz meni, da so rezultati dodaten razlog za zahtevo, naj politika opozorila o pogojih, od katerih je odvisna dolgoročna kakovost sistema, končno vzame resno. Pričakujejo, da se bodo pristojni nemudoma in prednostno lotili ustreznega reševanja kadrovske problematike ter sprejeli učinkovite ukrepe za pridobivanje in ohranjanje ustrezno usposobljenih zaposlenih. Obenem sindiakte pričakuje, "da se bodo izognili poenostavljenim interpretacijam ugotovitev raziskave PISA 2025 ter nedomišljenim in rokohitrskim rešitvam, ki pri tako zahtevnih vprašanjih ne morejo zagotoviti trajnih izboljšav kakovosti javnega izobraževanja".
Nič bat! Ti butasti sončki bodo kot nalašč za popolnitev Janševih bojnih vrst. Svoje svojim, pač!
Učiteljem so vzeli avtoriteto! Vsak starš, ki ima 5 minut cajta jih lahko . . . Zakaj mo sonče nima 5 - saj je priden in doma vse obvlada. Ko se učitelj končno vda maltretiranju, daje višje ocene in ima… ...prikaži veča mir. Ampak višja ocena ne da znanja - samo potuho. Rezultati so tu. In zdaj je še AI, ki rešuje domače naloge namesto njih. Vse perfektne - brez koristi za otrokove sposobnosti