Razkošje državne uprave

Italijanske javne uslužbence poleg odpuščanj in rezov v plače čakajo tudi – manjše pisarne in za polovico manj službenih vozil. Vlada premierja Maria Montija je v noči na petek sprejela nov varčevalni sveženj.

Pri nas se je aktualna vlada pripravljanja “celovitih prostorskih rešitev za ministrstva in vladne službe” sicer lotila že marca, ko je minister Janez Šušteršič za rebalans pospešeno iskal prihranke na vseh koncih. Ministrstva, agencije, uradi in drugi organi v sestavi, ki imajo sedeže v Ljubljani, so morali v pičlem tednu popisati prostore ter prek posebne aplikacije na ministrstvo za pravosodje in javno upravo (MPJU) poslati celo tlorise. Maja je sledil popis še za prostore, ki jih neposredni proračunski uporabniki uporabljajo v drugih krajih Slovenije. A po treh mesecih se celovite prostorske rešitve še vedno “sproti dopolnjujejo in niso pripravljene dokončno”, pojasnjujejo na MPJU.

Iz podatkov o kvadraturah prostorov (v državni lasti, najetih in na lizing) ter številu uslužbencev, ki delajo v njih, pa je mogoče izračunati, da na povprečnega državnega uslužbenca pri nas pride razkošnih od 25 do 31 kvadratnih metrov – kar je velikost razmeroma spodobno velike garsonjere.

Neposredni proračunski uporabniki imajo na primer v Ljubljani v uporabi 233 tisoč kvadratnih metrov poslovnih prostorov, ki so v lasti države. V njih dela 7.356 javnih uslužbencev – kar je 31 kvadratov na zaposlenega. Še okoli 10 tisoč pa jih dela v skupaj 304 tisoč kvadratnih metrih državnih prostorov po drugih krajih Slovenije. Tudi tu je povprečna kvadratura na uslužbenca – 31 kvadratov. Na MPJU pojasnjujejo, da v to kvadraturo ne spadajo zgolj pisarne, ampak tudi sanitarije, kuhinje, restavracije in spremljajoči prostori (arhivi, sejne sobe in podobno).

Brezplačni najem

A hkrati je kar okoli 50 tisoč kvadratnih metrov poslovnih prostorov, ki so v državni lasti, praznih ali pa takih, ki se oddajo (tudi brezplačno) drugim uporabnikom (podjetjem, fizičnim osebam in društvom). Se pa ob tem samo v Ljubljani za potrebe državne uprave najema še 140 tisoč kvadratov poslovnih prostorov. V njih dela dobrih pet tisoč državnih uslužbencev. Za najemnine teh prostorov gre 20 milijonov evrov na leto. Preračunano na uslužbenca to znese okoli 300 evrov na mesec. Še sedem milijonov pa država na leto nameni za najemnine prostorov za 2.696 zaposlenih po drugih krajih Slovenije.

Uslužbenec v pisarni za tri

“Vsa ministrstva imajo v povprečju večje prostore, kot jih določajo normativi in je praksa pri zasebnih delodajalcih. Ti običajno zelo skrbijo, da kupijo ali najemajo le toliko prostorov, kot jih res potrebujejo,” je razmeroma razkošne pisarne v državni upravi opisal inženir za varnost pri delu, ki smo ga prosili za oceno. Zaposleni naj bi imel po normativih, ki veljajo v Sloveniji, vsaj osem kvadratnih metrov pisarne, a v državni upravi je večina pisarn velika za tri ali več uslužbencev, v njih pa dela en ali dva človeka, je pojasnil. “Ampak mi se v to ne vtikamo, mi delodajalca opozorimo le, če ne zadosti minimalnim delovnim pogojem,” je dodal in povedal, da imajo premajhne pisarne le na nekaterih sodiščih.

Komentar Andreje Basle na to temo, Ukrepi dveh hitrosti, si lahko preberete tukaj.