Referendum o RTV prispevku: Tudi če ga ukinejo, ga bomo plačevali

V nadaljevanju preberite

• Poslanci danes o razpisu treh referendumov
• Predlaga jih koalicija z Resnico
• Ukinitev RTV prispevka: kdo bo financiral javno televizijo?

Poslanci na današnji seji, zaradi katere so morali predčasno končati dopust, razpravljajo o razpisu o treh posvetovalnih referendumih, ki jih predlaga koalicija z Resnico. Razpravo o referendumu glede odvzema pravice državljanom iz tretjih držav so že opravili. Razprava se je vrtela večinoma okoli pravne situacije, ki je nastala, koalicija z Resnico skuša izpeljati posvetovalni referendum na to temo, medtem pa je zakon že sprejela.

Temu je sledila razprava o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka. 

Referendumsko vprašanje bi se glasilo: "Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe RTV Slovenija?"

Predlagatelji poudarjajo, da referendum ne pomeni ukinitve RTV Slovenija, temveč zgolj odpravo sedanjega obveznega načina financiranja. Po njihovem bi bilo treba nato urediti nov, stabilen način financiranja javnega servisa.

Saša Despot

"O obveznem RTV prispevku naj odločajo državljani, saj gre za zakonsko določeno finančno obveznost, ki neposredno zadeva približno 640 tisoč zavezancev," pravi Alenka Jeraj (SDS). Poudarja, da morajo zavezanci prispevek plačevati ne glede na to, ali programe RTV spremljajo in kako ocenjujejo njihovo kakovost. Jeraj meni, da je medijsko okolje danes bistveno drugačno kot v času, ko je bil vzpostavljen sedanji model financiranja. Ljudje imajo dostop do televizijskih in radijskih programov, spletnih medijev, družbenih omrežij in pretočnih platform, zato se po njenem mnenju postavlja vprašanje, ali je obvezni prispevek še vedno najbolj pravičen način financiranja javnega servisa. "Razprava o novem modelu financiranja mora tako odpreti tudi vprašanja gospodarne in pregledne porabe javnih sredstev, odgovornosti vodstva za poslovanje, racionalizacije organizacije, prilagajanja tehnološkim spremembam in učinkovitosti in kakovosti storitev," pravi Jeraj.

Posvetovalni referendum o zakonu, ki je že v parlamentarni razpravi

Tudi zakon o ukinitvi prispevka RTV je že v parlamentarni proceduri, na podlagi 17.671 overjenih podpisov volivcev, v državni zbor vložila Resnica, preden je postala parlamentarna stranka. Matični odbor bi moral odpreti razpravo na to temo 2. septembra. Da bi se izognili situaciji, ko bi tudi v tem primeru o že sprejetem zakonu odločali na posvetovalnem referendumu, je predsednik Resnice Zoran Stevanović zahteval prestavitev obravnave o zakonu na obdobje po referendumu. O morebitni ukinitvi prispevka bi tako odločali volivci, vendar njihov glas na posvetovalnem referendumu pravno ne bi bil zavezujoč. Njegova teža bi bila predvsem politična.

Saša Despot

Stevanović je v razpravi poudaril, da po njihovem ne gre za odločanje o ukinitvi RTV, temveč o tem, ali naj ljudje še naprej plačujejo obvezno dajatev. Zavrnil je očitke, da bi referendum pomenil napad na javni medij. Po njegovih besedah je mogoče zagovarjati obstoj javnega servisa in hkrati zahtevati spremembo njegovega financiranja.

Zakonodajnopravna služba državnega zbora opozarja na ustavnopravni pomen stabilnega in predvidljivega financiranja RTV Slovenija. Takšno financiranje je povezano z institucionalno in programsko avtonomijo RTV, ki je varovana v okviru 39. člena ustave.

Profimedia

Golob: Zagotavljati bomo morali enak denar

"Ukinitev RTV prispevka pomeni konec javnega radia in televizije, kot jih poznamo danes, okoli tega ni nobenega dvoma," pravi predsednik Svobode Robert Golob. Poudaril je pomen javnega servisa za svobodo obveščanja, kulturo, šport in druge vsebine, ki jih komercialni mediji ne zagotavljajo v enakem obsegu. Poudaril je tudi, da bodo davkoplačevalci po ukinitvi prispevka sredstva za RTV morali še vedno zagotoviti, le iz drugega vira. "Enak denar bomo morali zagotavljati, samo skozi proračun, torej ali bomo vzeli nekje drugje ali pa bomo povišali davke. Ker ne gre drugače."

SD in Levica: prenos v proračun bi povečal politično odvisnost

Da ukinitev prispevka ne bi odpravila stroška financiranja RTV, temveč bi ga prenesli na  državni proračun, je opozoril tudi Darko Rataj (SD). S tem bi o višini sredstev vsako leto odločala aktualna parlamentarna večina, kar bi vodilo v večjo politično odvisnost RTV. "To pomeni, da bi v višini sredstev vsako leto odločala aktualna parlamentarna večina. S tem bi financiranje javnega medija postalo manj stabilno, manj predvidljivo ter bistveno bolj odvisno od dnevno političnih odločitev,"pravi Rataj. 

Asta Vrečko iz Levice je RTV je opisala kot bistveno širšo institucijo od televizijskega informativnega programa: poleg radia in televizije zagotavlja kulturne, izobraževalne, športne, manjšinske in druge vsebine ter skrbi za arhiv slovenske avdiovizualne dediščine. "Želja po ukinitvi RTV prispevka je le korak v smer popolne razgradnje RTV Slovenija," pravi Vrečko. Glede nove oblike financiranja pa: "Kaj pa je financiranje iz proračuna? A to ni denar davkoplačevalcev, denar vseh?"

Saša Despot

NSi, SLS in Fokus: sedanji model ni edini možen

Marjeta Šmid iz NSi, SLS in Fokus je opozorila, da je sedanji RTV-prispevek pavšalna obveznost, ki enako bremeni gospodinjstva z različnimi dohodki. Kot primer drugačne ureditve je navedla Švedsko in Finsko, kjer se javni medij financira prek davčnega sistema, vezanega na dohodek. Po njenem poseben RTV-prispevek sam po sebi ne zagotavlja neodvisnosti RTV. To naj bi zagotavljali predvsem uredniška avtonomija, zakonske varovalke, transparentno upravljanje in stabilno financiranje.

Več sledi ...