Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) nam ni odgovorilo, kako bodo uredili status ljudi, ki delajo prek avtorskih in podjemnih pogodb. Dejali so le, da “na ta sklop vprašanj v tem trenutku še ne moremo odgovoriti”. Sindikalist Goran Lukić opozarja, da verjetno zato, ker reforma “popolnoma zaobide reševanje vse večjega problema mladih, torej da opravljajo delo, ki ima vse značilnosti rednega delovnega razmerja, a zanje delovno pravo ne velja”.
15 odstotkov je prekercev
V Sloveniji je bilo lani okoli 134 tisoč ljudi, ki so dobivali dohodke iz drugih pogodbenih razmerij. Gre za avtorske in podjemne pogodbe, pa tudi delo prek študentskih napotnic in dohodke verskih delavcev. Junija je bilo tudi okoli 60 tisoč samozaposlenih. Lukić pojasnjuje, da gre pri tem pogosto za “lažno samozaposlitev”, saj so številni vanjo prisiljeni, ker bi sicer izgubili delo.
Drugorazredni invalidi
Čeprav je minister za delo Andrej Vizjak večkrat ponovil, da želijo z enotno pogodbo za nedoločen čas mladim ponuditi stabilne zaposlitve, se avtorske in podjemne pogodbe ne ukinjajo. Bodo pa imeli urejeno obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. A sociolog Marko Kržan opozarja, da njihove pravice pri nadomestilu za invalidnost niso enake. “Če bodo postali invalidi II. ali III. stopnje, ne bodo dobivali nadomestila za invalidnost. Gre za to, da je oseba izgubila del svoje delovne zmožnosti in ne more delati. Zakon ji priznava le pravico do poklicne rehabilitacije, ne pa tudi do celega nadomestila,” razlaga Kržan.
Na MDDSZ pojasnjujejo, da ker “ne gre za klasično razmerje delodajalec in delavec, tak zavarovanec ne more imeti pravice do premestitve, ki bi mu jo zagotovil delodajalec. Zato tudi ne more opravljati drugega dela pri delodajalcu in imeti s tem pravice do nadomestila iz invalidskega zavarovanja.”
Obsojeni na nizko penzijo
Pokojninska osnova nekoga, ki dela prek pogodbe, bo odvisna od njegovega plačila. “Pokojninska osnova se bo upoštevala normalno, kot to velja za druge zavarovance,” pravijo na MDDSZ. Kržan opozarja, da lahko iz predloga sklepamo, da zavarovanec, ki bi želel plačevati višje prispevke, kot izhajajo iz njegovih dohodkov, tega ne bo mogel. “Kar je dvojna škoda, za pokojninsko blagajno in za delavca, ki bo imel nižjo pokojnino. To bi se lahko uredilo s prostovoljno vključitvijo,” dodaja.
Večni mali delavci
V Študentski organizaciji Slovenije so zaskrbljeni tudi zaradi začasnega in občasnega dela za brezposelne, saj se bojijo, da bo to dolga postaja za mlade diplomante. MDDSZ odgovarja, da se to ne bo zgodilo, ker “je opravljanje tega dela omejeno po obsegu dela in višini zaslužka. Tako ni mogoče govoriti o kakšni dolgotrajni vključenosti v ta dela.” Začasno delo naj bi brezposelni opravljali za največ 60 ur na mesec, pri čemer urna postavka ne bi smela biti nižja od 3,36 evra, letni dohodek pa ne višji od 5.040 evrov. Pripravili naj bi tudi programe aktivne politike zaposlovanja, po katerih bi delodajalci za redno zaposlitev občasnih delavcev dobili subvencijo.
Brezposelni poceni delavci
Kržan svari, da ni garancij, da se bo to dejansko zgodilo, ker je za delodajalca “še vedno najceneje, če dela z malimi delavci”. Lukić dodaja, da ta oblika dela za mlade ni kakovostna odskočna deska na trg dela, “ampak se tu rojevajo nove generacije zaposlenih revnih”. MDDSZ zagotavlja, da pogojevanje denarnega nadomestila s sprejetjem občasnega dela ni namen tega instrumenta. Kržan pa opozarja, da bo učinek tak: “Če hočeš denarno pomoč, boš pač delal za tri evre na uro.”
načeloma nasprotujem tej strukturi sindikalistov. Preveč so se razbahotali in zbirokratizirali. Sem pa žalosten in zaskrbljen, ko gledam te uboge delavce kako čakajo pred nemško ambasado, a usoda jim je v rokah pokvarjenih slovenskih posrednikov.