Na četrtem posvetu strokovni posvet o celoviti reformi vzgoje in izobraževanja, ki ga organizira ministrstvo za izobraževanje, je bilo govora o krepitvi delovne etike, vztrajnosti in odgovornosti v šolskem prostoru. Udeleženci so se v razpravi strinjali, da je pomembna jasnejša razmejitev vlog in odgovornosti učencev, staršev in učiteljev, pri čemer naj bi učenci postopoma prevzemali več odgovornosti za lastno učenje in uspeh.
Domače naloge naj učenci delajo sami
Posebno pozornost so namenili vlogi staršev pri razvijanju delovnih navad in samostojnosti otrok že od zgodnjega otroštva. Izpostavili so pomen spodbude, podpore in zaupanja v otrokove sposobnosti, hkrati pa tudi omogočanja samostojnega opravljanja šolskih obveznosti. "Domače naloge so tako predvsem priložnost za učenčevo samostojno delo, starši pa imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju spodbudnega okolja za učenje," pravijo v strokovnem svetu.
Možnost uvedbe sprejemnih izpitov na pedagoških fakultetah
V razpravi so poudarili tudi pomen učiteljeve strokovne avtoritete, kakovostne razlage, jasnih meril ter pravične in konkretne povratne informacije. Med predlogi so bili krepitev strokovne avtonomije učiteljev, kakovostnejše usposabljanje za pedagoški poklic in razmislek o možnosti uvedbe sprejemnih izpitov na pedagoških fakultetah.
Zavzemajo se tudi za zmanjševanja nepotrebnih učnih vsebin in razdrobljenosti predmetnika. "Več časa bi tako lahko namenili temeljnemu znanju, poglobljenemu učenju, ustvarjanju in praktičnemu delu."
"Domoljubje se začne razvijati že v vrtcu"
Na petem strokovnem posvetu so udeleženci razpravljali o krepitvi domoljubne in državljanske vzgoje. Domoljubje so opredelili kot pomembno vrednoto, ki se začne razvijati že v vrtcu in prvih letih osnovne šole. Pomembno je poznavanje domačega kraja, njegove zgodovine, kulturne dediščine in ljudi in občutek pripadnosti šoli in lokalni skupnosti. Domoljubje so povezali tudi z odgovornostjo za skupno dobro, spoštovanjem slovenskega jezika, kulture in zgodovine ter ohranjanjem povezanosti s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Udeleženci so poudarili pomen slovenske zastave, šolskih proslav in skupnega petja himne, ki naj tudi v prihodnje ostane del šolskih slovesnosti.
Preimenovanje jesenskih počitnic
Med predlogi za krepitev domoljubja so večja pozornost dnevu suverenosti, obletnici mednarodnega priznanja Slovenije 15. januarja in Trubarjevemu dnevu, preimenovanje jesenskih počitnic v Trubarjeve počitnice. Učenci bi tudi v prihodnje ob začetku osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja prejeli Ustavo Republike Slovenije.
Učernje o krščanskih vrednotah
Glede ohranjanja slovenske kulturne dediščine so udeleženci predlagali pogostejše vključevanje slovenskih ljudskih pesmi v pouk, tradicionalni slovenski zajtrk enkrat tedensko ter brezplačne obiske državnih kulturnih ustanov za otroke. Omenili so tudi pomen poznavanja pomembnih Slovencev in njihovih dosežkov ter krščanskih vrednot kot dela slovenske in evropske kulturne dediščine.
Krepitev domoljubne vzgoje ne zahteva uvajanja novih šolskih predmetov, so se strinjali udeleženci in se zavzeli za ustreznejše vključevanje teh vsebin v obstoječe učne načrte, predvsem pri slovenskem jeziku, zgodovini, glasbi in drugih predmetih. Posebej so opozorili na pomen pravočasne in poglobljene obravnave slovenske zgodovine ter osamosvojitve Slovenije.
Kritike glede sestave strokovnega sveta, v katerem so teologi, Primc in Možina
Posveta je vodila državna sekretarka Mojca Škrinjar. Na ministrstvu poudarjajo, da v razpravah sodelujejo učitelji, ravnatelji, vzgojitelji, predstavniki pedagoških in strokovnih združenj, akademske in raziskovalne sfere ter predstavniki staršev, dijakov, študentov in drugih organizacij s področja vzgoje in izobraževanja. A v učiteljskem sindikatu SVIZ opozarjajo, da med 26 člani ni nobenega predstavnika sindikatov, medtem ko so v njem zastopane delodajalske organizacije. Dvomijo tudi o ustrezni zastopanosti učiteljev in ravnateljev ter o merilih za izbor članov.
Kritičen jetudi direktor Pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar, ki opozarja na ideološko pristranskost sestave in vprašljivo strokovno ustreznost nekaterih članov. Med imeni, ki so sprožila pomisleke, sta teologa Janez Juhant in Sebastjan Kristovič, zgodovinar in televizijski voditelj Jože Možina ter Aleš Primc, vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za demografijo. Opozorjajo tudi na vključitev predstavnikov gospodarstva, med njimi GZS, OZS in KGZS.
Zveza društev pedagoških delavcev ministrstvu očita navidezno participacijo in netransparentno vključevanje strokovne javnosti. Podobne pomisleke so izrazili tudi v Amnesty International Slovenije, kjer so opozorili na odsotnost ključnih strokovnih institucij, med drugim Pedagoškega inštituta, Zavoda RS za šolstvo in reprezentativnih sindikatov.