"Smrt teh štirih risov je hud udarec za populacijo risov pri nas, saj so zaradi trenutne kritično nizke številčnosti ti risi predstavljali že kar pomemben del cele populacije. Maja je bila verjetno tudi še edina in zadnja reproduktivna samica v vzhodni Sloveniji," je za zurnal24.si pojasnil biolog Miha Krofel.
Da je risinja poginila, so po podatkih, ki jih je pošiljala telemetrijska ovratnica raziskovalcem z biotehniške fakultete, ugotovili 10. julija, še isti dan pa so jo našli v gozdu. Trije mladiči, ki so se skotili junija, so poginili že nekaj dni pred tem. "V tem času so namreč mladi risi še tako nebogljeni, da še ne morejo slediti materi, zato se vsak dan vrača k njim v brlog. Ko se je risinja nehala vračati k njim, je postalo jasno, da verjetno niso več živi. Njihovih trupelc sicer nismo našli, vendar v tej starosti brez matere zagotovo ne bi mogli preživeti," pojasnjuje Krofel.
Natančen vzrok, zakaj je risinja začela hirati in nato poginila, bo pokazala obdukcija in mikrobiološki testi.
Teknile so ji lisice
Med letoma 2006 in 2008 so raziskovalci z biotehniške fakultete spremljali več risov v okviru projekta DinaRis. Maja pa je bila zadnji ris, ki so ga spremljali s pomočjo GPS-telemetrije.
Večino zadnjih podatkov morajo sicer še natančno analizirati, vendar pa je že zdaj znanih nekaj zanimivih ugotovitev: "Podatki, ki jih je poslala njena ovratnica, so zelo pomembni, saj je bila prvi ris, ki smo ga na ta način spremljali na Kočevskem. Pridobili smo mnogo novih podatkov o rabi prostora in gibanju risov na tem koncu Slovenije in tudi o njihovi prehrani. Ena večjih zanimivosti, ki smo jo opazili pri Maji, je bila, da je pogosto lovila tudi lisice. S pomočjo videokamer smo spremljali tudi njeno prehranjevanje; med drugim smo opazili, da si je v času parjenja delila hrano z risjim samcem, s katerim sta se potem tudi parila."
Posnetke risinje Maje si lahko ogledate na tej povezavi.
Najbolj jih ogroža parjenje v sorodstvu
Po ocenah Krofela so razmere za življenje risa v Sloveniji ugodne: na voljo je dovolj hrane, življenjski prostor je relativno dobro ohranjen.
Kljub temu je populacija risov v Sloveniji v zadnjih 20 letih močno upadla, po ocenah je pri nas trenutno le še med 15 in 20 risov.
Rise ogroža nezakonit odstrel, do katerega občasno še prihaja. Še večji problem pa je parjenje v sorodstvu. "Celotna populacija (se pravi tudi risi, ki živijo na Hrvaškem, BiH in Italiji) namreč izvira iz samo šestih osebkov, ki so jih leta 1973 iz Slovaške pripeljali v Slovenijo. Zdaj imamo pri nas peto oziroma šesto generacijo in parjenje v sorodstvu postaja vedno večji problem. Genetske raziskave so pokazale, da so si danes vsi risi pri nas tako sorodni, kot da bi si vsi bili bratje in sestre. Ob tako visoki stopnji parjenja v sorodstvu pogosto prihaja do težav, kot so odpovedi srca, skeletne deformacije, povečanje pojavljanja levkemije, zmanjšanje preživetja mladičev in tako dalje," pravi Krofel.
