V nadaljevanju preberite:
- Suša je v občini Apače povzročila več kot milijon evrov škode na kmetijskih površinah.
- Občina rešitev vidi v ovodenitvi 11-mlinskega kanala in vzpostavitvi namakalnega sistema.
- Projekt naj bi kljub pripravljeni dokumentaciji še vedno zastajal zaradi birokratskih postopkov.
V občini Apače opozarjajo, da se rodovitna zemljišča na apaškem polju zaradi suše izsušujejo, čeprav je rešitev pravzaprav na dlani. Občina rešitev vidi v ovodenitvi 11-mlinskega kanala, ki poteka skozi apaško dolino, a naj bi se projekt še vedno ustavljal v birokratskih postopkih. Na problematiko naj bi po besedah pristojnih na občini večkrat opozorili pristojna ministrstva in druge odločevalce, tudi ob obisku vlade v Lendavi.
Ovodenitev 11-mlinskega kanala
Po podatkih občine je suša v letu 2025 povzročila za približno 1,4 milijona evrov škode, po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa ocena škode na kmetijskih pridelkih v občini Apače znaša 1.235.260,65 evra. Suša je prizadela 1039,113 hektarja kmetijskih površin in 74 oškodovancev.
Na občini ob tem opozarjajo, da se kljub temu še naprej vrtijo v začaranem krogu birokracije. "Rešitve so že nekaj časa na mizi," poudarjajo ob tem. Občini Apače je bila sicer že leta 2022 izdana odločba o uvedbi lokalnega namakalnega sistema, ki je po navedbah ministrstva še vedno veljavna.
Potencial za namakanje na območju apaškega polja je po skupnih ocenah ministrstva in lokalne skupnosti velik. Gre za več kot 600 hektarjev površin.
Na občini Apače poudarjajo, da ima za izgradnjo namakalnega sistema že pridobljeno celotno dokumentacijo. Projekt bi bil lahko, kot dodajajo, skoraj v celoti financiran iz evropskih sredstev.
Kljub temu se gradnja ne more začeti, ker ni zagotovljen stalni oziroma fiksni pritok vode do črpališč. Ta bi moral biti zagotovljen na nekaj sto metrih po mlinskem kanalu.
Po navedbah občine so bila druga gradbena dela že zaključena, za ureditev pa naj bi bila potrebna še položitev električnega kabla oziroma ureditev odjemnega mesta za napajanje motorjev pogona zapornic. Te bi regulirale vtok iz kanala reke Mure v 11-mlinski kanal.
S tem bi se po pojasnilih občine dvignil nivo podtalnice, hkrati pa bi bila omogočena izvedba namakalnega sistema. Namakanja neposredno iz Mure namreč po navedbah občine ni mogoče izvesti zaradi omejitev naravovarstvenih pogojev. Po podatkih ministrstva je trenutno največja ovira prav zagotovitev vodnega vira oziroma črpanje vode v skladu z izdanim vodnim dovoljenjem, poroča Sobotainfo.
Občina je ob tem opozorila, da bi ob ignoranci odločevalcev kmetijske površine morda res lahko postale uporabne le še za fotovoltaična polja.
Robert Golob meni, da je to "manj pomembna tema"
"Pristojni nimajo posluha oziroma nočejo slišati za naše težave," so za Sobotainfo povedali na občini. Na občini so navedli, da so na težave opozorili tudi predsednika vlade Roberta Goloba ob nedavnem obisku v Lendavi, a naj bi ta zadevo označil za "manj pomembno temo".
