V nadaljevanju preberite:
- Zaposleni do 1. julija niso prejeli zakonsko predvidenega izplačila regresa.
- Zakon predvideva možnost kasnejšega izplačila, a le pod določenimi pogoji.
- Zaposleni se lahko obrnejo na delovni inšpektorat.
- Kdor ima sklenjeno zavarovanje pravne zaščite, lahko uveljavlja svojo pravico iz tega naslova.
Težko pričakovanega izplačila regresa kljub obljubam delodajalca o skorajšnjem izplačilu še ni. Kakšne možnosti zaposleni sploh imajo, da pridejo do denarja, ki jim po zakonu pripada?
Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora delodajalec delavcu, ki je zaposlen celo leto, izplačati regres za letni dopust. Regres mora biti izplačan najmanj v višini minimalne plače in to do 1. julija. Minimalna plača za lani znaša 1.481,88 evra bruto. V primeru, da je delavec zaposlen krajši čas ali s krajšim delovnim časom, ima pravico do sorazmernega dela regresa.
Rok za izplačilo regresa je tako že potekel, a zakon omogoča tudi kasnejše izplačilo, vendar le pod pogojem, da gre za nelikvidnost delodajalca, pri čemer mora biti možnost kasnejšega izplačila določena v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.
Kakšne možnosti imajo zaposleni?
Delavci, ki niso prejeli regresa, se lahko obrnejo na delovni inšpektorat. V prijavi morajo navesti konkretne podatke o domnevnih kršitvah in podatke o delodajalcu. Inšpektorat sproži potrebne postopke in izreče globo. Denarne terjatve iz delovnega razmerja pa lahko delavec terja po sodni poti na pristojnem sodišču, kar lahko pomeni dodatne stroške.
Oškodovanci, ki imajo sklenjeno zavarovanje pravne zaščite, lahko svoje pravice uveljavljajo v okviru zavarovanja. Pri ponudniku tovrstnih zavarovanj Zavarovalnici ARAG pojasnjujejo, da "zavarovanje krije vse odvetniške in sodne stroške". Krite so tako tudi sodne takse, sodna povprečnina, stroški izvensodnih poravnav in mediacij, stroški prič in tolmačev itd. "Tudi v primeru izgubljene sodbe je zavarovanec zavarovan pred plačilom sodnih stroškov nasprotne strani," še poudarjajo.
Kaj predvideva zakonodaja?
Zakonodaja predvideva kazni za neizplačilo regresa. Zagrožena kazen za delodajalce je od 3.000 do 20.000 evrov. Delodajalcem, ki zaposlujejo deset ali manj delavcev, se lahko izreče kazen v višini od 1.500 do 8.000 evrov. Kazen za odgovorno osebo delodajalca pravne osebe ter odgovorne osebe v državnem organu ali lokalni skupnosti znaša od 450 do 2.000 evrov.
Predvidene so tudi druge posledice, kot so prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in del tujcev ter omejitev sodelovanja v postopkih javnega naročanja in ustanavljanja družb.
Koliko kršitev odkrijejo?
Po podatkih Finančne uprave RS (Furs) se število delodajalcev, ki ne izplačujejo regresa, znižuje. Lani je bilo takih 6256, leta 2021 pa 10.383. Poročilo Inšpektorata RS za delo pa razkriva, da sodijo kršitve s področja izplačila regresa med najpogosteje ugotovljene kršitve na področju delovnih razmerij. V letu 2025 so našteli 1329 kršitev v zvezi z regresom za letni dopust.
V poročilu o delu inšpektorata za leto 2025 so pojasnili, da "nekateri delodajalci regres za letni dopust izplačujejo v več delih, pri tem pa so se sklicevali na likvidnostne težave, ki jih ZDR-1 posebej ne opredeljuje. V nekaterih primerih so delodajalci izplačali regres za letni dopust v gotovini, kar povečuje tveganje za zlorabe, saj ZDR-1 ne predvideva izplačevanje regresa za letni dopust na transakcijski račun. Obravnavali smo primere, ko delodajalci kljub temu, da so zaposlenim delavcem izplačali regres za letni dopust, tega niso izplačali delavcem, ki jim je delovno razmerje pri njih med letom prenehalo oziroma ki so se zaposlili po 1. juliju. Ostajajo težave v povezavi z določitvijo roka za izplačilo sorazmernega dela regresa za letni dopust in s tem, katera enota se vzame za izračun sorazmernega dela regresa, pri čemer je neenotna tudi sodna praksa. ZDR-1 izrecno ne določa, do kdaj je treba izplačati regres za letni dopust delavcu, ki se je zaposlil po 1. juliju v koledarskem letu, oziroma delavcu, ki mu je prenehala pogodba o zaposlitvi pred 1. julijem."
Ugotovili so tudi primere zlorab, ki jih je težko dokazati. "Delodajalec je delavcem izplačal regres za letni dopust, vendar pa je pozneje od njih zahteval, naj znesek dvignejo z bančnega računa in ga v gotovini vrnejo delodajalcu. Inšpektorji so ugotovili tudi primere, ko delodajalci delavcem izplačujejo različne zneske regresa za letni dopust, pri čemer praviloma v zakonitem roku vsem delavcem izplačajo regres vsaj v višini minimalne plače, kot to določa 131. člen ZDR-1, oziroma v višini, kot to določa zavezujoča oziroma izbrana kolektivna pogodba." Do nepravilnosti pri enakosti obravnave prihaja v razponu od najnižjega zneska regresa do najvišje določenega, še neobdavčenega zneska regresa. V večini primerov delodajalci niso sprejeli splošnih aktov ali izdelali formalnih kriterijev, na podlagi katerih delavcem izplačujejo različne zneske regresa. "Na primer nižji sorazmerni del regresa prejmejo delavci, ki jim je v tekočem koledarskem letu prenehalo delovno razmerje ali so koristili starševski dopust ali so bili odsotni zaradi bolezni," so zapisali.
